Gledališče Ptuj

Ohranjeni arhivski viri v Zgodovinskem arhivu na Ptuju pričajo o bogati preteklosti ptujskega gledališča, ki ima nedvomno svoje zametke že v rimski Petovioni. O umetniškem vodstvu gledališke hiše, ki so jo zgradili leta 1786 ptujski in okoliški plemiči, je Ferdinand Reisp (znani ptujski kronist) zapisal, da se hiša  zgleduje po Dunaju, Parizu, Milanu, Neaplju ...  gledališkemu društvu je bila na razpolago godba, biblioteka, lepe garderobe in dekoracija.  V arhivu pa se radi pohvalimo tudi z najstarejšim ohranjenim gledališki plakat ptujskega gledališča iz leta 1798.

Ko smo v ptujskem arhivu pripravljali program dela za leto 2020  takrat še nismo razmišljali,  da bo razstava našla svoje mesto prezentacije v gledališču Ptuj, ki v letu 2020 praznuje 25 letnico od ustanovitve novega slovenskega poklicnega gledališča. Ko smo direktorju predstavili idejo in naš namen smo na prijateljski podlagi uspeli doseči, da se v očeh drug drugega vidimo kot partnerji in sodelavci, ki se dopolnjujemo in nadgrajujemo.

V ptujskem arhivu se namreč na moč trudimo, da je naše delo opaženo z namenom, da kultura ni namenjena sama sebi, kot nekaj, kar se ustvarja znotraj naših zidov, da ni naše delo namenjeno le naključnim obiskovalcem, temveč kot nekaj, kar to presega in se dotika vsakogar od nas.

Zgodovina našega mesta nas spominja, da smo imeli med nami ljudi, ki so v zgodovinskem trenutku za razvoj gledališke kulture na Ptuju odločilno vplivali na ustanovitev profesionalnega gledališča.  Odločno, pogumno, aktivno so takrat nastopili predsednik SO Ptuj g. Vojteh Rajher, predsednik IS Branko Brumen, Franci Mlakar, Samo Strelec, Jože Gregorc (zadnji ravnatelj gledališča) ter naša sodelavka,  ki se je v letih med 1990 in 1997 zapisala politiki, danes žal že pokojna, Kristina Šamperl Purg. O njenih prizadevanjih in podpori jasni viziji o poklicnemu gledališču pričajo številni ohranjeni pisni viri. Bila je prva, ki je javno izrekla pobudo julija 1990. Kot zgodovinarka je pri tem izhajala iz bogate tradicije gledališke dejavnosti, zaupanja v mlade, zagnane, sposobne gledališčnike, ki so imeli za seboj tudi dobre učitelje.

Svečanost dogodku dne 26. februarja 2021 so narekovali ukrepi Corone, na drugi strani pa je to tudi priložnost, da sprejmemo izziv in se prilagodimo potrebam časa, zato smo se pomočjo novih tehnologij, ob pobudi in podpori direktorja Zavoda Novi ZATO. g. Sama Strelca  približali sleherniku. Razstavo si namreč od 26.2.2021 naprej lahko ogledate na portalu slovenskega gledališča SiGledal.si  kjer bo ostala kot trajen zapis, in kot didaktični pripomoček novim generacijam igralcev in vsem ljubiteljem gledališča.

Razstava Zgodovinskega arhiva na Ptuju,  ki jo je pripravila arhivistka Nataša Majerič Kekec, oblikoval in umestil v gledališki prostor Aleksander Kelnerič, je darilo ptujskemu gledališču in našemu mestu. Vljudno vabljeni na ogled!

Povezava do razstave:  https://repertoar.sigledal.org/razstava/gledaliska-ustvarjalnost-na-ptuju-od-18-stoletja-do-danes-