Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Arhivi zakladnica spominov

Med 3. decembrom 2015 in 1. februarjem 2016 je bila v prostorih Zgodovinskega arhiva na Ptuju na ogled potujoča razstava z naslovom »Arhivi – zakladnice spomina«, projekt v katerem so sodelovali vsi slovenski arhivi: Arhiv RS, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Pokrajinski arhiv Koper, Nadškofijska arhiva v Ljubljani in Mariboru ter Škofijski arhiv Koper. O razstavi in monografiji sta spregovorila vodja projekta dr. Andrej Nared iz Arhiva Republike Slovenije in dr. Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju.

V uvodu je direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič dejala, da je namen skupne razstave krepitev strokovnega sodelovanja med institucijami z različnim statusom, kot tudi  predstavitev najdragocenejšega, vizualno privlačnega in vsebinsko pomembnega gradiva, ki se v arhivih hrani, na ta način prodreti v javnost in s tem širiti prepoznavnost arhivov.

»Slovenski arhivi hranimo izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od srednjeveških pergamentnih listin in rokopisnih kodeksov do spisovnega gradiva upravne in sodne narave, katastrskega in zemljiškoknjižnega gradiva, načrtov, kart, fotografij, filmov, vse do digitalnih zapisov na najmodernejših medijih. Časovni lok ohranjenega gradiva, ki priča o življenju in delu posameznikov, različnih skupnosti in držav v slovenskem prostoru, se razteza od 9. stoletja do danes. Z razstavnim projektom Arhivi – zakladnice spomina smo iz približno 75 kilometrov arhivskih polic in škatel širši javnosti predstavili izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter ponudili nekakšen prerez ohranjenega arhivskega gradiva. Ta poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva vse pomembnejše zvrsti arhivskega gradiva, prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora« je povedal dr. Andrej Nared, vodja projekta. Nadaljuje: »Avtorji razstave smo pri selekciji predlaganega gradiva (na mizi smo imeli več kot 1000 predlogov) in nato pri predstavitvi izbranega gradiva smiselno upoštevali več kriterijev: zvrsti oziroma tipe gradiva, njegovo vsebino in funkcije. Na ta način so bili zasnovani naslednji sklopi oziroma razstavna poglavja: Pergamentne listine; Rokopisni kodeksi; Gradivo uprave; Gradivo gospodarskih dejavnosti; Gradivo pravosodja; Gradivo kulture, šolstva, zdravstva, ver in ostalih družbenih dejavnosti; Zasebno arhivsko gradivo; Urbarji, davčne knjige, zemljiške knjige in katastri; Matične knjige; Slovenika – izbor najstarejših dokumentov v slovenskem jeziku; Razglasi, plakati in letaki; Načrti; Karte in zemljevidi; Fotografije in razglednice; Predmeti in druga čudesa; Filmsko arhivsko gradivo«.  Ob razstavi je izšla tudi reprezentativna publikacija- monografija, z bogatim  slikovnim gradivom, ki predstavlja po besedah dr. Nareda »najpopolnejšo antologijo slovenske arhivske kulturne dediščine doslej, knjiga ki utegne postati primeren priročnik za vse, ki se uvajajo v delo v arhivih, tako za arhiviste začetnike kot tudi za raziskovalce in ljubiteljske zgodovinarje«.

Njeno vsebino je nekoliko podrobneje analiziral ptujski arhivist dr. Dejan Zadravec. Vsebinska razdelitev razstavne monografije je v skladu s podobnimi tovrstnimi deli, saj poleg običajnih vsebin (seznam avtorjev, kazalo vsebine, seznam virov in literature, prevodi povzetka v tuje jezike) vsebuje še dva predgovora, tehnični uvod in osrednji del – katalog, v katerem je predstavljenih 246 izbranih arhivskih dokumentov v besedi in sliki. Dr. Dragan Matić in dr. France Martin Dolinar sta v zelo berljivih predgovorih podala lastna razmišljanja o arhivistiki, pomenu arhivskega gradiva, (ne)prepoznavnosti slovenskih arhivov v javnosti in njihovi zaželeni vlogi v družbi ter o pomenu pričujoče monografije in razstave. V tehničnem uvodu nam njegov avtor dr. Andrej Nared predstavi potek projekta od ideje do izvedbe. In že smo pri kataloškem delu knjige, kjer je mogoče občudovati najpomembnejše slovenske pisne kulturne spomenike. Med drugim: fragment prepisa pastoralnega vodila Gregorja Velikega iz druge četrtine 9. stoletja, ki velja za najstarejši dokument v slovenskih arhivih; kazenski sodni red za mesto Ljubljana iz leta 1514, ki je eden izmed prvih samostojnih zakonikov kazenskega prava v Evropi; piranski statut iz leta 1307, ki je najstarejši ohranjeni mestni statut na slovenskem ozemlju; načrt idrijskega rudnika živega srebra iz leta 1770, torej rudnika, ki je bil določen del 16. stoletja najpomembnejši tovrstni rudnik v Evropi itd.

Svoje mesto je v tej razstavni monografiji zasluženo našlo tudi 12 dokumentov Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Njeno vsebino so med drugim obogatili: drugi ptujski statut iz leta 1513, ki velja za najstarejši ohranjeni statut celinskih mest v slovenskih arhivih; sodba hrastovškima podložnikoma zaradi homoseksualnosti iz leta 1749, ki velja za najstarejši slovensko zapisani sodni dokument; gledališki plakat ptujskega gledališča iz 1798, ki velja za enega najstarejših ohranjenih gledaliških plakatov slovenskih gledališč; zemljevid vojaških vaj na Ptujskem polju iz leta 1833, ki je redek primer ohranjenega starejšega vojaškega zemljevida v slovenskih arhivih itd.

V primerjavi z otvoritveno razstavo, ki je stala dobra dva meseca tega leta v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in kjer je bilo mogoče občudovati originalne arhivske dokumente, sloni temeljni del potujoče razstave na odlično narejenih reprodukcijah na 25 skrbno oblikovanih razstavnih plakatih. Razstavo je odprl dr. Dragan Matić, predsednik Odbora za kulturo Državnega zbora RS, sicer nekdanji direktor Arhiva RS ter idejni vodja projekta »Arhivi –zakladnice spomina«.

O nas

Zgodovinski arhiv na Ptuju
Vičava 5
2250 Ptuj Slovenija
Tel: +386 (2) 787-97-30

Čitalnica
Tel: +386 (2) 787-97-43

Pisarna za izdajo dokumentov
Tel: +386 (2) 787-97-33

Uradne ure

Pisarna za izdajo dokumentov
  • ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure,
  • sreda od 8.00 do 16.00 ure,
  • petek in dan pred praznikom od 8.00 do 13.00 ure.
Čitalnica
  • ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do 15.00 ure.
  • sreda od 8.00 do 16.00 ure,
  • petek in dan pred praznikom, od 8.00 do 14.00 ure.