Zgodovinski arhiv na Ptuju je prejemnik Listine za vpis na Unescovo Nacionalno listo Spomin sveta

Zgodovinski arhiv na Ptuju je prejemnik Listine za vpis na Unescovo Nacionalno listo Spomin sveta

V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila 27. oktobra 2022 slavnostna podelitev Listin ustanovam za izbrane enote dokumentarne dediščine za vpis Nacionalno listo Spomin sveta za leto 2022. Unescov program Spomin sveta ( Memory of the world) je prvenstveno namenjen popularizaciji, poznavanju, pa tudi varovanju pisne kulturne dediščine, ki se hrani v arhivih, knjižnicah in muzejih. Nacionalni Odbor Spomina sveta, sestavljajo strokovnjaki treh področij: arhivov, knjižnic ter muzejev, z dodanimi predstavniki iz Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco. Odbor je na osnovi razpisa v letu 2021 ter prejetih kandidatur iz vseh treh področij  kulture (skupaj 80 predlogov), ob upoštevanju meril in kriterijev programa Spomin sveta, izvedel izbor 10-tih enot za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta. Seznam vseh enot dokumentarne dediščine je objavljen na spletni strani Odbora (v okviru spleta NUK). 

ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU je prejemnik Listine, za Ptujski mestni statut, 1513.

Iz področja arhivov je še prejemnik Arhiv Republike Slovenije, in sicer za: Serijo listin Grofov Celjskih (1262–1456) ter Korespondenco Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev (druga polovica 16. stoletja)

Ptujski mestni statut, 1513 (SI_ZAP/0070, Zbirka rokopisov, R-67)

Obdobje, v katerem je Ptuj dobil svoj drugi mestni statut, zaznamujejo velike spremembe na skoraj vseh področjih. Prehod iz srednjega v novi vek je čas gospodarske in duhovne krize, turške nevarnosti in še česa. Salzburški Ptuj so leta 1479 zasedli Ogri in ga obdržali 11 let, ko so ga zasedle cesarske čete. Postal je deželnoknežja last. Salzburška nadškofija se je sicer trudila, da bi mesto in gospostvo zopet prišli v njihovo last, a so ga Habsburžani zaradi strateške pomembnosti še nekaj let obdržali. Nazadnje so finančne težave prisilile cesarja Maksimilijana I., da ju je leta 1511 prodal s pravico do ponovnega odkupa nadškofu Lenartu Hodiškemu. Zaradi težav s prevzemom se je odkup nekoliko zavlekel. Nadškof je 17. julija 1513s spremstvom prijahal v mesto, kjer so ga slovesno sprejeli. Seznanil se je z njegovim stanjem, nato pa dal sestaviti nov statut.

Tako pomemben pravni dokument, ki je podrobno urejal delovanje mesta, je bil sestavljen v razmeroma kratkem času. Statut je bil spisan le v 20 dnevih, zagotovo tudi na račun predloge, tj. statuta iz leta 1376. Nadškof Lenart ga je potrdil v petek, in sicer na dan sv. Ožbalta, tj. 5. avgusta. Na eni strani kaže 207 členov statuta prizadevanje mestnega gospoda, da iz mesta kar največ pridobi, in mestnih oblasti, da nesebično poskrbijo za mesto; na drugi strani pa meščanov, da si znotraj mestnega obzidja zagotovijo normalno življenje.  

Za Ptuj sta ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, ki sta edina tovrstna pravna spomenika za območje celinskih mest na Slovenskem. Ker se statut iz leta 1376 danes hrani v knjižnici vojvode Avgusta v nemškem mestu Wolfenbüttel, je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju shranjeni statut iz 1513 še toliko bolj poseben in seveda že sam po sebi edinstven.