Register ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva
Slovenski javni arhivi (Arhiv RS in regionalni arhivi) vodijo na podlagi določb 2. odst. 54. čl. Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/06, dalje: ZVDAGA) in v sodelovanju z Agencijo za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ter ministrstvom, pristojnim za upravo, register oseb, za katere ugotovijo svojo pristojnost in od katerih bodo prevzemali arhivsko gradivo. Osebe, pri katerih nastaja javno arhivsko gradivo, so v ZVDAGA in Uredbi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ur.l. RS, št. 86/2006, dalje: UVDAG) opredeljene kot »javnopravne osebe«. Značilnosti javnopravnih oseb so podrobneje določene v 2. čl, ZVDAGA ter 4. točki 2. čl. UVDAG.
V RegUst so vpisane aktivne osebe kot tudi take, ki so v postopku ukinjanja ali celo ukinjene, pa pri njih nastalo gradivo še ni bilo izročeno pristojnim arhivom. Prav tako so v RegUst vpisane osebe, pri katerih nastaja javno arhivsko gradivo le pri delu njihovega poslovanja (npr. izvajanju javne službe). Podatki o tem v trenutni različici na spletu niso vidni.
Zgodovinski arhiv na Ptuju izvaja javno arhivsko službo pri javnopravnih osebah na območju upravnih enot Ptuj in Ormož
V okviru javne službe arhiv opravlja tudi vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, daje pojasnila v zvezi z dolžnostmi javnopravnih oseb glede dokumentarnega gradiva, izvaja strokovni nadzor in usposabljanje uslužbencev, ki delajo z dokumentarnim gradivom.
Vzpostavitev sistema odlaganja, uporabe in dolgodobnega varovanja in ohranjanja dokumentacije pri ustvarjalcih predstavlja kompleksen projekt, v katerega je potrebno vložiti tako znatne človeške kot tudi materialne vire.
Osnovo vzpostavitve sistema lahko predstavljajo mednarodni standardi, med katerimi naj izpostavimo standard ISO 15489, ki ureja poslovanje z dokumentacijo, ter BS5454, ki določa osnovne pogoje materialnega varstva.
Delovna gradiva in specifikacije za vzpostavitev funkcionalnega modela arhiviranja klasičnih in elektronskih dokumentov lahko najdete na spletnih straneh OAIS ali Mednarodnega arhivskega sveta.
Priporočila o poslovanju z elektronskimi dokumenti se nahajajo v publikaciji Model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov SPECIFIKACIJA MoReq.
V Sloveniji je to področje urejeno z zakonskimi in podzakonskimi akti ter standardi in priporočili. Med temeljne dokumente prištevamo Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) , Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva s prilogami ter Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki, ki opredeljuje poslovne, organizacijske in tehnološke pogoje za izpolnjevanje Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Pomemben pa je tudi Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavcev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovni usposobljenosti uslužbence javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom.
Pri urejanju dostopa do vsebin arhivskega in dokumentarnega gradiva pa je potrebno upoštevati še Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, Uredbo o upravnem poslovanju .... V tem kontekstu naj omenimo tudi Navodilo za določanje rokov hranjenja dokumentarnega gradiva organov javne uprave.
Na temo urejanja dokumentacije je dostopna bogata strokovna literatura v okviru sistema COBISS (iskalni pojmi: dokumentarno gradivo, urejanje gradiva, arhivistika ...).
Glede obravnavanja elektronskih oblik dokumentov pa si je mogoče pridobiti osnovne informacije v publikaciji z naslovom ELEKTRONSKI dokumenti : priročnik za arhiviste , ki jo je izdal Mednarodni arhivski svet, Komite za dokumente v elektronskem okolju, za prevod v slovenski jezik pa so poskrbeli v Arhivu Republike Slovenije.