Knjižnica Zgodovinskega arhiva na Ptuju
Z letom 1954 se je na Ptuju pričela večja reorganizacija kulturnih zavodov. Svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Ptuj je pripravil predlog, v katerem so ugotovili: »Študijska knjižnica se priključi arhivu, ki bo kmalu postal samostojna ustanova.« Dogovorjeno je bilo, da bo material študijskega značaja prevzel Mestni arhiv kot arhivsko knjižnico. V knjiž- nici se je že od samega začetka zbirala i n nabavljala literatura s področja zgodovine, domoznanstva, pa periodične publikacije, znanstvena dela s področja arhivistike, pomožnih zgodovinskih ved in druga literatura, ki so jo zaposleni v arhivu potrebovali pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu in urejanju gradiva. Danes lahko knjižnično gradivo kot pripomoček ob raziskovanju uporabljajo tudi raziskovalci v arhivski čitalnici. Knjižnica v arhivu nikoli ni bila oblikovana kot poseben strokovni oddelek. Pred selitvijo arhiva v nove prostore se je zaradi prostorske stiske nahajala v pisarni Marije Hernja Masten, ki je vrsto let tudi zgledno skrbela za knjižno gradivo in ga urejala. S preselitvijo arhiva na novo lokacijo pa je knjižnica pridobila samostojen prostor v izmeri 34,50 m².
V začetkih svojega delovanja je knjižnica štela 64 knjig, časopisov in časnikov. Zaradi izredno majhne količine strokovne literature se je po letu 1980 začelo namenjati nekaj več finančnih sredstev za nabavo strokovne literature, krepiti se je pričela povezava z drugimi arhivskimi knjižnicami (s tem je zaživela izmenjava arhivske literature), v letni plan pa se je vključila tudi postavka za nabavo strokovne literature. V obdobju od leta 1960 do leta 1980 je priročna knjižnica arhiva štela 441 enot knjižnega gradiva in periodičnih publikacij. Od leta 1980 do 2014 pa se je njen fond povečal na več kot 4.400 enot knjig, preko 2.000 izvodov periodičnih publikacij in 2.100 izvodov knjig, ki so del Plojeve knjižnice, čudovite zapuščine, ki nam jo je v hrambo zaupala Gimnazija Ptuj. V obdobju od leta 2004 do 2014 se je knjižni fond tako povečal za 519 izvodov, ki so bili pridobljeni z nakupom, največ pa z izmenjavo ter darovi (Gimnazija Ptuj, Lev Detela, Franc Petek, Andrej Fekonja, Peter Pavel Klasinc, Anton Ožinger).
Na začetku se je vodil le naslovni seznam zbrane literature, leta 2008 pa se je začela knjižnica urejati v sistemu COBISS (vnašanje, opremljanje knjig z nalepkami s črtno kodo, postavljanje na police). Knjižnica je bila uvrščena med slovenske specialne knjižnice s področja kulture. Knjižnični katalog je zdaj javno dostopen preko slovenskega Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov. Poizvedovanje o gradivu v naši knjižnici se opravi s pomočjo uporabniškega vmesnika COBISS, kjer se poišče ustrezna signatura, saj gradivo knjižnice ni dostopno v prostem pristopu. Za gradivo, ki ni računalniško obdelano, je na voljo seznam v Wordu in Excelu.
Kot rezultat strokovnega arhivskega dela fond knjižnice dopolnjujejo tudi publikacije naših strokovnih delavcev, ki jih izda arhiv. To je tudi najobsežnejši in najpomembnejši sklop publicistične dejavnosti arhiva. Gre za t.i. pripomočke za raziskavo arhivskega gradiva, ki jih tvorijo publikacije, kot so objave arhivskih virov, arhivskih inventarjev, arhivskih vodnikov, objave popisov izbranih fondov, ki niso pripravljeni do stopnje inventarja. Kombinacijo med arhivskim pripomočkom za raziskave in predstavitvijo gradiva predstavljajo razstavni katalogi. Tu so še objave v samostojnih publikacijah ter članki v strokovnih in drugih revijah, pomemben sklop pa je tudi priprava in izdaja publikacijs področja zgodovinopisja, zlasti teh, kiso nastale na podlagi proučevanja arhivskega gradiva.
Knjižnica Zgodovinskega arhiva na Ptuju sodi med slovenske specialne knjižnice s področja kulture.
Knjižnični katalog je javno dostopen preko slovenskega Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov. Poizvedovanje lahko izvedete s pomočjo uporabniškega vmesnika COBISS, uporaba knjig je možna samo v arhivski čitalnici, izposoja ni možna.
|
|
 |
 |
 |