Na naših spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Preberite več o piškotih.

Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja


 

Priprava arhivskih razstav in razstavnih katalogov, ki zmeraj pritegnejo pozornost širšega kroga ljudi, sodijo med redno arhivsko dejavnost. S preselitvijo arhiva na novo lokacijo- Vičava 5, smo pridobili tudi svoje razstavne prostore – galerijski hodnik in učilnico. Razstavišče je odprto vsak delovni dan med 8.00 in 15.00 uro, ogledi razstav pa so brezplačni.

 


 

Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, razstava fotografij iz zapuščine Jožeta Vrabla, Galerijski hodnik Zgodovinskega arhiva na Ptuju, 20. junij 2019 – januar 2020

 

Avtorica razstave, Katja Zupanič, je ob otvoritvi povedala:

Ob praznovanju prve pisne omembe Ptuja – Poetovia (Tacit, anno 69) v antičnih pisnih virih (Historiae) se želimo mestu in njegovim prebivalcem ob pomembni obletnici pokloniti s prikazom črno-belih fotografij mesta Ptuj, posnetih iz različnih perspektiv v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Njihov avtor je znani ptujski novinar, fotograf in publicist Jože Vrabl (1913–1982), čigar bogato fotografsko zapuščino hranimo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Njegov fotoaparat je vestno beležil dogodke in lokacije iz vsakdanjega življenja Ptujčanov in s tem poskrbel za izjemno dragocen dokument časa.

 

Z izborom štiridesetih fotografij želimo prikazati tiste podobe, dele in utrip mesta, ki izginjajo (ali so že izginili) ter ostajajo samo še v spominih posameznikov. Gledalce želimo spodbuditi k razmisleku, kako čas in prostor zaznamujeta arhitekturno podobo, kako arhitektura, ki nas obdaja, zaznamuje naše življenje.

Razstavljene fotografije so bile večinoma posnete v obdobju, ko se je naše mesto pripravljalo na praznovanje ob 1900-letnici. V pripravah na jubilejno leto 1969 je bilo mesto skozi leto večje delovišče. Na gradu so uredili kanalizacijo, utrjena so bila tla, popravili so zid in sanitarije. Urejena je bila tudi fasada proštijske cerkve, poslopje minoritskega samostana, več cest so modernizirali. Velika pridobitev za mesto so bili nova javna razsvetljava, urejen park in otroško igrišče v Ljudskem vrtu. Poleg starega dela mesta Ptuja so se gradila na vseh straneh naselja novih hiš in blokov, s tem pa je rasla tudi potreba po večjih in sodobnejših trgovinskih lokalih. S tem se je tudi širila ponudba v mestu in spreminjati se je začel življenjski slog.

Še vedno pa se je mesto zavedalo pomanjkljivosti glede urejenosti. Čistoča je bila slaba. Mestne oblasti so ugotavljale, da mesto samo ne bo zmoglo zalogaja, da bi lahko zaščitenemu delu dali novo podobo, novo svetlobo in tudi občutek ugodja ljudem, ki v njem stanujejo. Mestne hiše so potrebovale nove fasade, na številnih notranjih dvoriščih so v kolibah in lopah redili prašiče, kokoši in zajce, iskala se je rešitev glede tržnice, ki je nujno potrebovala streho in skladišče. V mestu je bilo tudi veliko nerešenih prometnih problemov. Avtobusna postaja, ki se je izpred gostilne Beli križ premestila pred minoritski samostan, je z decembrom 1969 končno dobila novo, stalno lokacijo na Osojnikovi cesti s centralno ogrevano stavbo, ki je imela čakalnico, dva gostinska lokala, telefonsko govorilnico, prostor za prodajo tobaka in časopisov, sanitarije, sobo za šoferje in prometno pisarno. S tem se je tudi razbremenil promet po ozkih ulicah mesta. Največji prometni vozel v mestu je predstavljal železniški prelaz in križišče cest na obeh straneh.

Ohranjene fotografije tako lahko v nas oživljajo trenutke, ki so minili, obenem pa predstavljajo most med nami in našimi predniki, za katerimi je preko ohranjenih fotografskih podob ostala edina sled, ki nas povezuje. Slednje velja še posebej za mlajše generacije. Ob podobah gledalec ne ostaja nevtralen, temveč se vživi v posamezno fotografijo, ki pri njem v trenutku prebudi spomin na določeno situacijo, zgodbo, ki jo je doživel ob vsakokratnem obisku mesta v obdobju šestdesetih, sedemdesetih let 20. stoletja – na nakupovanje sadja in zelenjave na tržnici, čakanje na javni prevoz pod krošnjami dreves na začasni avtobusni postaji na Minoritskem trgu, vožnjo s kolesom, avtomobilom ali pa kar pešačenje čez dravski most, na legendarno bencinsko črpalko ob mestnem parku, cestne zastoje in prigode v križišču ob prečkanju železniških tirov v smeri Maribor–Ormož. Spomni se na nakupovanje moških in ženskih oblek iz prvovrstnega kamgarna, blaga, perila, nogavic, rokavic, prstanov in ur, poročnih oblek v veleblagovnici/tekstilni hiši Merkur v Murkovi ulici, pa nakup kozmetike, foto materiala, spominkov, šolskih torbic in drugih izdelkov v prikupni trgovini Jasmin v poslovni zgradbi nasproti hotela Poetovio, ki se je ponašal s prijaznim in urejenim osebjem ter jedilnimi listi v kar petih jezikih. Marsikdo se spomni na malico prvovrstno pripravljenih vampov, ki se jih je dalo dobiti v Kavarni, gostilni Zupančič, Grajski restavraciji, gostilni Pri Roziki, Pri Pošti, gostilni Korošec in gostilni Pri sejmišču, pa na sezonski nakup čevljev v priljubljenih trgovinah Peko in Alpina, kjer se je dalo kupiti tudi smučarske čevlje, na nakupe v samopostrežni trgovini Nama, kopanje na mestnem kopališču, občudovanje lepo okrašenih izložb, nakup avtomobila znamke Škoda ali Vartburg, ki se ga je na Ptuju dalo nabaviti v trgovini Tehnika …

 

Predstavljene fotografije sledijo zaporedju, kot bi se pripeljali v mesto čez dravski most iz mariborske smeri, naprej mimo minoritskega samostana proti Mestnemu trgu, po Murkovi ulici navzgor, čez Prešernovo ulico, pa na ptujski grad, po Raičevi ulici, Slomškovi ulici, tržnici, Potrčevi cesti, pot pa se zaključi z danes popolnoma spremenjeno podobo Ormoške ceste.

 

Z razstavo in katalogom smo želeli v Ptujčanih prebuditi podobe Ptuja, ki jih iščejo med svojimi spomini, in na tak način oživeti dediščino našega mesta.

 

Otvoritev razstave je bila v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, v četrtek, dne 20. junija 2019. Uradno je razstavo otvorila županja Nuška Gajšek, dogodek pa so obogatili učenci glasbene šole Karol Pahor Ptuj – saksofonisti Sara Glatz, Živa Gabrovec, Edita Peklar, Jakob Rijavec, pod vodstvom mentorice prof. Nine Rogina.

 

 

O nas

Zgodovinski arhiv na Ptuju
Vičava 5
2250 Ptuj Slovenija
Tel: +386 (2) 787-97-30

Čitalnica
Tel: +386 (2) 787-97-43

Pisarna za izdajo dokumentov
Tel: +386 (2) 787-97-33

Uradne ure

Pisarna za izdajo dokumentov
  • ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure,
  • sreda od 8.00 do 16.00 ure,
  • petek in dan pred praznikom od 8.00 do 13.00 ure.
Čitalnica
  • ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do 15.00 ure.
  • sreda od 8.00 do 16.00 ure,
  • petek in dan pred praznikom, od 8.00 do 14.00 ure.