OB 60 LETNICI KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE

Spomin na dogodke v Ptuju ob osvoboditvi - maj 1945

Popoldan, 8. maj 1945. Nemška policija, orožništvo in vojaške enote naglo zapuščajo mesto Ptuj in za seboj rušijo mostove. V mestu zavlada veliko veselje, naslednje dni zaplapolajo slovenske, jugoslovanske in rdeče zastave. SVOBODA . . . beseda, ki je pomenila novo prihodnost.

Isti večer (8. maja 1945) je v mesto prispela bolgarska vojaška predhodnica s konjeniki. Pravzaprav je prišlo med Slovenci in Bolgari do pravega tekmovanja, kdo bo prvi prikorakal v mesto Ptuj. Hitrejši je bil prvi bataljon I. prekmurske brigade, ki je 9. maja 1945 zjutraj zasedel in zastražil javna poslopja in skladišča. Bolgarski vojaki, ki so prišli v mesto, so razoroževali naše straže, posiljevali, nasilno vdirali v trgovska skladišča in v družinska stanovanja ter si nemoteno prisvajali imovino – v gostilni Beli križ so si po sobah prisvajali celo posteljnino (Vida Rojic, Ptujski tednik, 1980). Kljub pozivom Mestnega odbora OF Ptuj in Prekmurske brigade, naj prenehajo s takšnim početjem, so Bolgari kradli naprej in ukradeno blago odvažali s kamioni domov. K sreči so Bolgari Ptuj hitro zapustili, med mnogimi Ptujčani pa so zaradi nasilnega vedenja ostali v zelo slabem spominu. Da bi zavarovali red in mir je bila zato ustanovljena Narodna zaščita, ki so jo sestavljali možje, ki niso bili mobilizacijsko obvezni. 10. maja je bil namreč z lepaki na javnih deskah in križiščih izdan poziv za splošno mobilizacijo v vojaško službo jugoslovanske armade. Pri Komandi mesta v Ptuju so se do 13. maja morali javiti vojaški obvezniki letnikov 1915 – 1927. S seboj so morali prinesti vojaško obleko ter orožje, ki je ostalo od Nemcev, čistilne potrebščine, jedilni pribor, … . Pozivu so se morali odzvati vsi, saj jim je bilo zagroženo, da bodo kot vojaški begunci aretirani in predani vojaškemu sodišču (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, Poziv za mobilizacijo). 

9. maja 1945 je Uprava mesta Ptuj izdala razglas, da se morajo takoj odstraniti nemški napisi, vse nemške hišne oznake kakor tudi vse nemške slike in podobni plakati. Nadomestili so jih s starimi slovenskimi oziroma začasnimi oznakami. Lastniki hiš so morali očistiti pločnike in ulice. Po prvi odredbi okrajnega odbora OF Ptuj so morale biti v prvih dneh po osvoboditvi zaprte tudi vse trgovine, prebivalstvo pa je bilo pozvano, da ob prihodu na »najsvečanejši način sprejmejo osvoboditelje«.

Naslednji dan dopoldan, se je pred ptujskim magistratom zbrala velika množica ljudi. Z balkona magistrata jim je govoril predsednik okrajnega odbora OF, zbrani pa so z odhodom na ptujsko pokopališče počastili spomin na padle za osvoboditev. V mestu pa so že potekale priprave na osrednjo proslavo, ki je bila 20. maja. Z večjimi in manjšimi lepaki je bilo prebivalstvo mesta Ptuj in okolice ter celega ptujskega okraja obveščeno, da se bo na dan 20. maja (na Binkoštno nedeljo) ob 3 uri popoldne na Tyrševem trgu (prostor sedanje tržnice) vršila osrednja proslava v počastitev osvoboditve. Sekretar Mestnega odbora OF Ptuj je že nekaj dni prej pozval vse prebivalce, lastnike in upravitelje hiš mesta Ptuj in okolice, da na svojih hišah razobesijo narodne zastave, ki morajo biti opremljene z zvezdo, po možnosti 4 metre dolge in 2 metra široke. Okna so morala biti okrašena z zastavicami in cvetjem, tudi otroci so morali imeti zastavice in šopke cvetja. Skupine z zastavo so morale skrbeti za to, da je bil zastavonoša ugleden in delaven tovariš. Prebivalci Ptuja so morali poskrbeti tudi za red in čistočo pred svojimi hišami. (ZAP, Mestni ljudski odbor, leto 1945, šk.1, Razglas Mestnega odbora OF Ptuj, dne 19. maja 1945).  

Življenje je začelo potekati v miru, gibanje po mestu pa je bilo kljub temu še vedno omejeno. Komandant mesta Ptuja je z odredbo z dne 22. maja 1945 (št. 103/1945) spremenil prejšnjo odredbo o času, ko se je prepovedovalo svobodno gibanje po mestu. Brez posebnega dovoljenja je bilo gibanje med 21. uro in 4. uro zjutraj prepovedano. Izjeme se bili le službeni organi. (ZAP, Fototeka, 30/5, šk. 30, ovoj 1, Razglas mestnega odbora OF Ptuj, št. 16/45).

V mesto so se iz taborišč in ujetništva vračali civilisti in razne druge osebe, katerih zdravstveno stanje je bilo zelo slabo. Poslani so bili na zdravniški pregled in nato v lagerje, kjer so jih »očistili in ozdravili«. Šele potem se jim je lahko izdala potna dovolilnica za potovanje v dotični kraj. Za Ptujsko območje je izdajalo potne dovolilnice okrožno načelstvo Narodne Milice (NM) Maribor. (ZAP, MLO, leto 1945, šk. 1, ovoj 2, Dopis z dne 16. maja 1945).

Ker je vojna močno prizadela gospodarstvo, je bila potreba po obnovi velika. Da bi čimprej premagali gospodarsko krizo se je pri obnovi domovine izkazala tudi takratna mladina, ki je pomagala pri vzpostavljanju prometnih zvez, predvsem pri popravljanju mostov, cest in železnic. Obdelovala so se polja in vrtovi. Obdelan je namreč moral biti vsak košček zemlje, saj je bilo pričakovati, da bo ptujski okraj oskrboval tudi druge okraje. 

Z nabiralnimi akcijami se je zbirala tudi obleka in hrana za tiste najbolj prizadete v vojni. Po trgovinah v mestu so potekale inventure, trgovcem pa je bilo prepovedano zatajevanje blaga, da ne bi prišlo do »Črne trgovine«. Med drugim so pri trgovcih pošle tudi zaloge sukanca. To je bilo pripisati dejstvu, da je sukanec po trgovinah zaseglo in uporabilo vojaštvo. »Nujna nabava primerne količine sukanca za Ptuj je neodložljiva posebno na okolnost, da so se vrnili in se še vračajo številni izseljenci in interniranci po večini skrajno slabo oblečeni, tako da so popravila oblek neodložljiva.« (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, dopis Mestnega odbora OF v Ptuju za posredovanje sukanca obrtnikom, št. 280/1–45). Veliko slabe volje pa je bilo tudi med ptujskimi kadilci, ki od osvoboditve dalje niso prejemali tobaka in cigaret. Kljub temu, da so ljudje dobili »tozadevne karte«, so bile le-te po mnenju Mestnega odbora OF Ptuj, slaba tolažba za kadilce. Ti so bili zelo nerazpoloženi, še posebej, ker so v Ljubljani in drugod delili tobak in cigarete. (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, dopis Mestnega odbora OF Ptuj oskrbnemu odseku Ptuj, št. 284/1-45).

Pospešeno se je delalo tudi na področju kulture in prosvete. Ustanavljati so se začela bralna, pevska, igralska društva, katera so imela skupen namen »dvigniti ljudi«. Konec meseca maja so že začeli z vpisi v ljudske šole v mestu Ptuj, pripravljali so se tudi na odprtje otroškega vrtca na Ljutomerski cesti št. 6. Šolski upravitelji so s pomočjo mladine začeli urejati šolske prostore in knjižnice, da bi lahko čimprej začeli s poukom. Navodila, ki jih je izdal 15. maja 1945 prosvetni odsek Okrajnega odbora OF so med drugim zahtevala, da se mladino »vzgaja in navaja k vedenju dobrega in zavednega Slovenca, … . Pozdravi so naši običajni slovenski in Zdravo!. Posebno naj se pazi, da se otroci ne motijo z nemškim pozdravom.« (ZAP, Fototeka, 30/V, šk. 30, ovoj 1, Navodila prosvetnega odseka, dne 15. 5. 1945).   

 V času obnove domovine so delovali še razni drugi odbori ( za umetnost, finance, industrija in obrt, socialno skrbstvo, narodna imovina, komisija za ugotavljanje zločinov). Uspehi njihovega delovanja so se odražali v vsakdanjem življenju.

Danes se nam zdi 60 let od teh dogodkov dolg čas, vendar ne smemo pozabiti, kako dolgo se je zdelo obdobje šestih let vojne za generacije, ki so jo preživele. To je bil čas neizmernega ponižanja in trpljenja, trepetanja za življenje. Čeprav so ljudje ob osvoboditvi zbrali vse svoje moči za lepši jutri, je boleč spomin ostal. … in NE pozabimo ga tudi mi!

                                                                                               Katja Zupanič, prof., arhivistka