Ptujčan, januar 2004, leto X, št. 1, str 23, 24 IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE

Zbirka razglednic v Zgodovinskem arhivu na Ptuju

Danes so razglednice vse bolj upoštevan zgodovinski vir za raziskovanje starih podob mest, krajev, ulic, gostiln… Motivi z razglednic so mnogokrat edini ohranjeni slikovni odsev določenega prostora v določenem času. Zato pri zgodovini krajev razglednice izvrstno dopolnjujejo drugo arhivski gradivo. Tega se zavedamo tudi v arhivu, zato vsako leto namenimo del sredstev za nakup razglednic, saj nam predstavljajo pomemben del kulturne zapuščine. Zraven arhivov razglednice hranijo tudi muzeji, knjižnice ter posamezniki. Razglednice z krajevnimi motivi so kot ilustracije h kulturni zgodovini neke pokrajine, saj so naselja tiste človeške stvaritve, ki njeno podobo najbolj in najtrajneje spreminjajo. To velja zlasti za urbana naselja, ki najbolj pogosto dajejo motive za razglednice. Razglednice nas popeljejo v čas, ki je zelo različen od današnjega. Drugačen je bil način življenja, drugačne so bile navade, drugi vladajoči jeziki, drugačna so bila mesta in kraji. Včasih, ko gledamo te razglednice nam je žal, da smo toliko lepega uničili, na nekatere nove dosežke in napredek pa smo vseeno ponosni.

Do nastanka razglednice je prišlo preko razvoja dopisnice. Leta 1869 je dunajska poštna uprava na predlog dr. Emanuela Hermanna, profesorja nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu, izdala prvo uradno dopisnico na svetu. Imenovala se je »Korespondenz – Carte«. Na sprednji strani je bil prostor za naslov ter znamko, ki je bila od začetka kar natisnjena, na zadnji strani pa je bil prostor za sporočila. Dopisnica je doživela velik uspeh, saj so jo prvo leto natisnili v 3 milijonih izvodov. Privlačna je bila tudi njena cena saj je znašala 2 krajcarja, poštnina pa je takrat znašala 5 krajcarjev. Prve dopisnice v Avstro–Ogrski so bile v nemškem ali madžarskem jeziku, kmalu pa so postale dvojezične ali pa celo samo v deželnem jeziku. Prvi slovenskih izraz, ki se je pojavil l. 1871 je bil »listnica«, od leta 1873 pa se je prijel izraz »dopisnica«. Vendar to še vedno ni bila razglednica. Najprej so na hrbtno stran dopisnice v levi zgornji kot natisnili tako imenovane razglede, ki so prikazovali podobo krajev ter drugih znamenitosti. Ptuj je dobil tako dopisnico z razgledom proti koncu 80. let 19. stoletja. Na njej je veduta mesta Ptuj po predlogi slikarja Aloisa Kasimirja. Počasi se je slikovni del dopisnice večal in postopoma zajel vso hrbtno stran in razglednica je bila rojena. Slika postane prva stran, prostor za naslov pa zadnja. Na začetku uveljavljanja razglednic je bil prostor za besedilo skrčen, tako, da je bilo včasih dovolj prostora samo za podpis in je marsikdo pisal kar po sliki, če je želel sporočiti še kaj več. Sprva je veljalo pošiljanje dopisnic za nespodobno, predvsem zaradi možnosti prebiranja zasebnega sporočila na njih.

Primer razglednice poslane l. 1896 (naslovna stran še ni razdeljena)

ZAP, Zbirka razglednic, šk.1, št.14.

Nekatere prve razglednice imajo večjezične napise, ki kažejo na upoštevanje jezikovne raznolikosti narodov v Avstro–Ogrski: »Carte postale – Postkarte – Post Card – Cartolina postale – Correspondenz-Karte – Dopisnice – Levelezö-Lap – Karta Dopisnica – Korespondenčni listek – Briefkaart – Postkaart – Postkort – Otkrytoe Pis'mo – Pocztowka«. Na naslovni strani so pogosto opombe »Nur für die Adresse« ali »Samo za naslov«.

Leta 1904 pride v Avstriji do spremembe v obliki hrbtne strani. Prostor za naslov se razdeli z navpično črto na dve polovici, na desni je prostor za naslov, na levi pa za besedilo oz. sporočila. Včasih se pojavi še kakšen odpošiljatelj, ki na takšni novi razglednici piše še vedno tudi po sprednji strani. Do druge svetovne vojne je v uporabi format razglednice 140 x 90 mm, kasneje 150 x 105 mm. Seveda so se na trgu pojavljale tudi druge oblike in velikosti.

Razglednica poslana l. 1907 (naslovna stran je razdeljena)

ZAP, Zbirka razglednic, šk.1, št. 47.

Najstarejšo ptujsko razglednico je izdalo ptujsko Tujskoprometno društvo (Pettauer Fremdenverkehr Verein), natisnila pa dunajska družba Schwidernoch ok. leta 1891. Najstarejša razglednica, ki jo hranimo v arhivu je iz tega časa.

Razglednice so pomemben zgodovinski vir, obenem pa tudi pokazatelj gospodarskih, kulturnih in političnih razmer v nekem kraju. Ptujske razglednice so motivno zelo bogate saj ob panorami mesta prikazujejo utrip mesta, prebivalce, člane raznih društev, dogodke in odzive na dogodke v svetu (npr. vojna), lahko so narodnostno obarvane, umetniške in priložnostne ob različnih praznikih. Vsebina sporočil v nekaterih primerih prekaša vrednost slikovnega dela določenih razglednic. So drobni zapisi iz vsakdanjega življenja, navad ljudi, nacionalnih in drugih opredelitev, nekatera so tudi duhovita. Za raziskovanje krajevne zgodovine pomenijo izjemen vir dodatnih informacij.

Motive za razglednice so prispevali različni fotografi. Pogosto je tudi napisan izdajatelj in založnik ter pripis, da je ponatis prepovedan. Le redko pa je napisan datum izdaje in fotograf. Kot fotografi se na naših razglednicah omenjajo: Josef Kasimir, Franz S. Petschar in Urschitz vsi trije iz Ptuja, Franz Erben, S. Frank in Hans Schullerbauer iz Graza ter Ch. Scolih iz Dunaja. Izdajateljev razglednic je bilo precej. Najbolj pogosto se pojavljajo: W. Blanke, J. Kasimir in Janez N. Peteršič iz Ptuja, Knollmüller in A. Schlauer iz Graza ter firma Weiss & Dreyfus iz Dunaja. Razglednice z istim motivom so tiskali s slovenskimi ali nemškimi napisi. Okoli l. 1920 se pojavijo stare razglednice z nemškimi napisi, ki so jih tiskarji sami prečrtali in dodali nove v slovenskem jeziku.

Razglednica poslana l. 1919 (kot primer prečrtanih napisov)

ZAP, Zbirka razglednic, šk.2, št. 364.

Najstarejše ptujske razglednice so tako kot povsod tiskane v litografski tehniki. To je najstarejša in najpomembnejša tehnika za razmnoževanje prvih razglednic. Podlaga so bile črno-bele fotografije ali risbe, ki so bile ročno pobarvane ali pa so jih obarvali s barvnimi klišeji. Zato so te prve razglednice prave umetnine. Na razglednicah so v različno oblikovanih okvirčkih in vinjetah sličice mestnih znamenitosti, okvirje pa obkrožajo rože, vejice, grozdje, listi ali pa razni trakovi. Za starejše razglednice je bila značilna kombinacija več motivov na isti razglednici. Efekte in nenavadnost so povečali z raznimi izrezi, reliefi, vrtečimi deli ipd. Porast povpraševanja po razglednicah je prisilil tiskarje, da so uporabili nove tehnike tiskanja. Oprijeli so se fototipije, ki je uporabljala za osnovo fotografsko stekleno ploščo, kasneje pa še knjigotiska. Barvne razglednice, ki so nastale na osnovi barvnih fotografij je dobil Ptuj med drugo svetovno vojno. Navdušeno pošiljanje razglednic je po prvi vojni upadlo, še bolj opazno pa je bilo upadanje po drugi svetovni vojni. Razglednice so bile slabe kvalitete, motivi na razglednicah so postali nezanimivi in enolični, ljudje so se posluževali drugih načinov komuniciranja (telefon). Pojavila se je tudi nova – offset tehnika tiskanja (tiskanje s pomočjo z gumo prevlečenega valja), ki se uporablja še danes za tiskanje razglednic.

V Arhivu smo razglednice dobili ali kupili od različnih zbirateljev. Pri zbiranju razglednic nam je vodilo predvsem mesto Ptuj ter okoliški kraji, nekaj razglednic pa imamo tudi s podobami bolj oddaljenih krajev (npr. Radgona, Lenart v Slov. Goricah, Pragersko…). Razglednice, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju so razdeljene na naslednje teme: veduta mesta, grajski kompleks, ulice in trgi, pomembne stavbe, društva, parki, vinski motivi, muzej in muzejski eksponati, vojaki, okoliški kraji, kič. Časovni okvir razglednic sega od leta 1890 do leta 1969. Zaradi lažjega iskanja in uporabe smo razglednice poskenirali in jih popisali s posebnim programom, ter jih tako zaščitili pred obrabo. Originale razglednic imamo spravljene v posebnih etuiih, ki so namenjeni shranjevanju fotografij, negativov in razglednic. Ti etuii so iz posebne snovi – polypropylena, ne vsebujejo kisline in po mednarodnem standardu 9706 preprečujejo staranje razglednic. So najboljša možnost trajnega hranjenja razglednic. Te etuie imamo shranjene v posebnih škatlah. Tako skrbimo, da se bodo razglednice ohranile naslednjim rodovom.

Nataša Majerič Kekec, arhivistka

Pregled razglednic, ki se nahajajo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju.