Pečat in grb mesta Ptuja

Ptujski pečat mesta iz leta 1273 spada med najstarejše mestne pečate v Sloveniji in se uvršča med posebne vrste gotskih spomenikov in dragocenosti s kulturnozgodovinskega, umetnostnega, in pravnega področja. Srednjeveški Ptuj je svoj pravni status in pomembnost mestne avtonomije demonstriral prav z uporabo lastnega pečata.

Pečat je okrogel in ima na pečatni ploskvi upodobljenega sv. Jurija, zaščitnika mesta Ptuja na konju, ki drži v levici povodec, z desnico pa s sulico prebada zmaja zvitega med nogami konja, v krožnici je napis + SIGILLVM ◊ CI-UITATIS ◊ DE ◊ BETOVIA

Znotraj pečatnega polja je mestni zaščitnik sv. Jurij v podobi mladeniča, ki ima okrog glave avreolo. Skodrani lasje mu padajo do ramen. Ogrnjen je v frfotajoč plašč, ki zapolnjuje ozadje pečatnega polja. Pod njim nosi svetnik obleko, ki predstavlja plemiško slavnostno oblačilo. Obleka je do pasu ozka in prevezana s širokim pasom. Rokavi obleke so ozki, hlače so tesno se prilegajoče. Na nogah ima ostroge. Posebej lepa je podoba konja in njegova bogata oprava, konjev prsni jermen okrašen s kraguljčki ali čopi. Sv. Jurij ubija zmaja, ki je podoben kači, na glavi ima rogova, rep se konča v šopu razmršenih kocin.

V župnijski mestni cerkvi je danes v podkorju pod steklenim zvonom lesena gotska plastika sv. Jurija. Nastala je ok. leta 1380 in je bila del glavnega oltarja. Mlad in gracilen mladenič stoji na zmaju, nekam zamaknjeno gleda v daljavo, v desni roki drži kopje zabodeno v zmajevo žrelo. Oblečen je v zlato viteško oblačilo. Na prsih ima narisan in rdeče oznamovan križ.

Znamenje križa izhaja iz legende o sv. Juriju s katerim je premagal vse preizkušnje na katere so ga postavili ob mučenju. Zato je sv. Jurij ikonografsko pogosto upodobljen s križem v roki kot oznanjevalec vere.

Ker so pečate in grbe v mestu uporabljali tudi zemljiški gospodje, minoritski in dominikanski samostan ter druge plemiške rodbine, si je mesto moralo izoblikovati lasten, za mestno avtonomijo in upravo razpoznaven grb.

Ptujski mestni grb je nastal iz prej opisanega mestnega pečata, ki je od 1273 do ok. leta 1400, ikonografsko vedno bolj poenostavljal: - 1237: sv. Jurij na konju, pečat; - 1380: sv. Jurij, lesena plastika s križem na prsih; - 1486: sv. Jurij (pešec) brez konja ubija zmaja, pečat; - 1551: kamniti grb iz mestnih Ogrskih vrat, danes vzidan v Miheličevi galeriji v vodnem stolpu; - 1555: sodni meč mestnega sodnika z upodobitvijo sv. Jurija; - 1567: opis grba in upodobitev v: Baratsch, Z.: Steiermärkisches Wappenbuch 1567. grbovno polje je bele (srebrne) barve z vrisanim rdečim križem. - 1769: upodobitev mestnega grba na eni strani in sv. Jurija na drugi strani na zastavi meščanske garde.

 

V drugi polovici 19. stoletja so se pojavile nekatere modifikacije, ki jih je takratna oblast v želji po dokazovanju pripadnosti nemški Štajerski na novo opremila, mu spremenila barve in dodala zvezdo.
Danes je uveljavljena stara oblika mestnega grba, ki je mesto predstavljal skozi stoletja in iz katerega je nastala tudi zastava.

Viri in litertura:
Zgodovinski arhiv Ptuj: Listine, FKS zbirka pečatov.
Bartsch, Z: Steirischer Wappenbuch 1567
Sacken, E.v.: Katechismus der Heraldik, Leipzig 1893
Šamperl Purg, K.: Grb mesta Ptuja, Kronika št. 2 (1978) str. 68-69.

Pripravila: Marija Hernja Masten, arhivska strokovna sodelavka