50 letnica Zgodovinskega arhiva Ptuj 1955-2005, Ptujčan, leto XI, št. 6, 27. junij 2005, str. 20

Matične knjige splošne bolnišnice Ptuj

Kratka zgodovina bolnišnice

Zgodovina bolnišnice v Ptuju sega v 14. stoletje, ko so gospodje Ptujski ustanovili meščanski špital v zgradbi današnje glasbene šole v Dravski ulici. Zaradi prostorske stiske je bila leta 1874 zgrajena Splošna deželna bolnica, prostore je imela v glavni stavbi današnjega kirurškega oddelka, za njo pa je skrbelo mesto. Stavba današnjega internega oddelka je bila zgrajena leta 1875 z namenom, da bi bila v njej Hiralnica (Dom za ostarele). Bolnica je leta 1918 je premogla 110 bolniških, 45 kirurških, 45 internih in 20 infekcijskih postelj. Hiralnica in bolnišnica sta imeli od leta 1892 eno upravo. V času nemške okupacije so hiralnico ukinili in prostore namenili bolnišnici. Čeprav so bile že v času 1. svetovne vojne potrebe po razširitvi bolnišnice velike, se je to zgodilo šele po 2. svetovni vojni, ko so se začele adaptacije in dograditve obeh stavb.

Matične knjige

V Zgodovinskem arhivu Ptuj hranimo gradivo Splošne bolnišnice Ptuj med katerimi so nekaj posebnega matične knjige bolnišnice in hiralnice. So najstarejše ohranjeno gradivo bolnišnice. Prva matična knjiga bolnišnice je iz leta 1876 zadnja iz leta 1941. Knjige so se v originalu imenovale Standes Buch des allgemeinen öffentlichen Krankenhauses in Pettau (nato je sledila letnica). Od leta 1897 se imenujejo Standes Protokoll.

Kaj nam povedo

Matične knjige so zanimivo gradivo iz katerega lahko ugotovimo, ime in priimek bolnika, njegov poklic, starost, kje živi (kraj, okrožje, dežela). Nato je sledil datum prihoda in odhoda iz bolnišnice, diagnoza bolezni (ta podatek kaj kmalu izgine iz knjig in ga vodijo zdravniki posebej v Zdravniški matični knjigi), število oskrbnih dni (odrasle osebe so bile razdeljene na 3 razrede,  posebej je bil razred za otroke, vsak razred pa je imel svojo ceno), celotni znesek oskrbnine, kdaj je bila plačana oskrbnina (nekateri še nekaj let niso poravnali dolga). Ob odhodu so zabeležili v posebno rubriko: ozdravljen, odpuščen, ne ozdravljen ali umrl. Leta 1897 te podatke zamenja nova rubrika o premestitvi domov, v hiralnico ali norišnico.

Notranja oblika in vsebina

Število bolnikov sprejetih v bolnišnico se je skozi leta povečevalo. V 70. letih 19. stoletja je bilo število bolnikov od 525 do 625, v prvih letih 20. stoletja pa že od 800 do 900.  V času 1. sv. vojne se je število sprejetih bolnikov zmanjšalo na približno 600, na  število 900 pride spet leta 1925. Višek doseže sprejem leta 1939, ko je bilo sprejetih 2470 bolnikov. V prvih desetletjih so skrbno vodili matične knjige in so sproti seštevali oskrbne dneve in stroške po straneh. Na koncu leta so imeli seštevek oskrbnih dni posebej za vse razrede. Večinoma so bolniki bili oskrbovani po 3. razredu, zgodilo se je tudi, da katero leta ni bilo niti enega oskrbnega dneva za 2. razred (npr. leta 1889), še manj za 1. razred. Leta 1908 je bilo 67 oskrbnih dni 2. razreda in 27.239 dni 3. razreda ter 555 dni otroške oskrbe (vseh skupaj 27.794).  Oskrbni dan 3. razreda je bil leta 1918 vreden 3,5 krone (stara avstrijska denarna valuta) en dan 2. razreda pa 8 kron (samo dve osebi sta si tega leta lahko plačali 2. razred in sicer posestnica in šolar (verjetno premožnih staršev). Za leto 1931 sem pregledala poklice ljudi, ki so si lahko privoščili oskrbo 2. razreda (sami ali njihovi družinski člani): posestnik, trgovec, upravitelj (posestva), poštni uradnik, učitelj, mlinar, odvetnik, trgovski pomočnik, računovodkinja. Leta 1912 prenehajo seštevati oskrbne dneve in stroške. Stroške je lahko plačal Štajerski deželni vojaški fond, drugi fondi ali zveze, ali pa bolnik sam (pred letom 1919). Dolgovi, ki so ostali še leta 1919 in 1920 so bili s posebnim odlokom  (Ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani) odpravljeni.

K matičnim knjigam so zaradi lažjega pregleda vodili še abecedno kazalo (Index). Imena bolnikov so bila vpisana po abecedi s sprejemno številko, ki so jo dobili ob vpisu v Matično knjigo. Vpisi so si sledili po letih v okviru posamezne črke.

Zdravniki so vodili svoje Zdravniške matične knjige (Ärztliches Standesbuch), ohranjene so za leta 1893-1931. V te knjige so vpisovali: ime, poklic, starost (v letih), kraj bivanja, okraj, čas bivanja v bolnišnici, vrsta bolezni in uspeh zdravljenja.

Bolnica je vodila še Knjigo umrlih bolnikov (Totenbeschau Protokoll). Ohranjene so za leta 1914-1940. Rubrike v knjigi: zaporedna številka v tekočem letu, zaporedna številka v tekočem  mesecu, ime in priimek, poklic, starost, stan, bivališče, ime zdravnika, bolezen ali vzrok smrti, čas smrti in pogreba ter opomba.

Vse predstavljene knjige nam lahko služijo za raziskovanje bolezni nekega časa, iz njih lahko dobimo razne statistične podatke ali pa celo spremljamo zdravstveno stanje naših prednikov.

Nataša Majerič Kekec, arhivistka