Prispevek h gospodarski zgodovini Ptuja v 16.stoletju

Konec 15. stoletja do izteka 16. stoletja

Ta čas lahko označimo kot čas velikih sprememb prehoda v novi vek, čas splošne gospodarske in duhovne krize in turške nevarnosti. V virih najdemo:
- 1532, junij 9., nedelja pred sv. Vidom, mimohod Turkov na Ptuju traja 5 dni,2

- 1541, september 10., sporočilo varaždinskega mestnega sveta ptujskemu mestnemu svetu, da so se v okolici Varažina pojavili Turki,3

- 1579, maj 2, v privatnem pismu Juraj iz Zagreba piše Ormožancu Jakobu Szekeliyu, mlajšemu sinu Luke (1574) in v njem imenuje s slovenskim imenom PTUJ, 4 prvi znani zapis imena mesta Ptuj v slovenski obliki. Mesto Ptuj se močno utrdi in gradbeno spremeni svojo podobo
- 1585 proda mestni svet štajerskim deželnim stanovom tri hiše, treh pokojnih meščanov in sicer: Nassenfuessovo, Tartovo in Sternovo. Hiše so stale druga ob drugi v Cerkveni in Pivski ulici. Na njihovem mestu so zgradili veliko proviantno hišo 5
- 1588 je nadvojvoda Karel oprostil plačila davka novo zgrajeno proviantno zgradbo za strelivo “ Proviant und munitions haus", ki so jo zgradili deželni stanovi v Ptuju z njegovim dovoljenjem. V ta namen so podrli vse tri stare hiše, ki so jih kupili in na katerih je bila posebna dajatev "überzins", ki se je od podrtih hiš dajala mestni župniji. Te dajatve je župnik Sebastijan Khobl zase že odpisal.6

V župniji sv. Jurija je 1492 je dr. Tomaž Meruli, protonotar in penitenciarij rimske stolice, prošt v Podkronosu (Gurnitz) na Koroškem in župnik na Ptuju.7
Ob sprejemu statuta je bil leta 1513 župnik Jakob Radkerspurger, doktor svetega pisma8, leta 1555 je bil župnik Mihael Karer.9

Okoliški kraji in gospoščine

Sosednji Ormož dobi 1497 dva letna sejma, na Magdalenino, 22. julija in na dan sv. Martina, 11. nov.10 njegov gospodar Jakob Szekely, naredi leta 1504 oporoko.

Gospoščina Hrastovec preide v roke Lenarta Herbersteina.11

Dornavo dobi 1492 od salzburške nadškofije v fevd Janez Saurau12
Trg Središče 1494, marec 14., Ormož, Jakob Szekely je trgu spremenil davke, tlako in druge naturalne služnosti v letno denarno dajatev. ( 384, 1494, marec 14, Ormož, PAM)

1535 je lastnik Majšperka Danijel Lamberg, ki se pravda zaradi volila Hartmana Holleneškega in žene Amalije13

Oglejski patriarh Johannes Grimano, postavi 1557 za kaplana na Ptujski Gori Nikolaja Zimchinicza. prej je bil Gallus Bohorič in to sporoči lastniku Vurberka Boltažerju Stubenbergu.14

Lastniki Ptuja

Mesto je bilo z nekaj prekinitvami salzburško vse do 1555. Morda bi bila usoda Ptuja kaj drugačna, če ne bi bilo mesto eksteritorialna posest salzburških nadškofov, ki so imeli položaj neodvisnih državnih knezov in je bil zato vedno trn v peti Habsburžanom. Kot svojo last bi zaradi lastnih finančnih koristi podpirali njegov gospodarski razvoj in bi ga uvrščali med tista svoja mesta, ki bi bila v ospredju, tako pa so v njem videli rivala in so ga v njegovem razvoju ovirali.
Tudi v 11 letih ogrske zasedbe Ptuja (1479 do 1490 ) je trgovina skozi Ptuj med Ogrsko in Italijo potekala brez večji težav naprej. Ogrski kralj Matija je leta 1479 zagotovil salzburškemu nadškofu Bernardu, da bo branil salzburška mesta in gradove, ki so mu jih izročili.15

Leta 1494 je cesar Maksimilijan salzburškemu nadškofu sicer delno vrnil posesti 16, ki jih je osvojil nazaj od Ogrov, razen Ptuja in Brežic, ki sta bila zaradi strateškega in gospodarskega pomena zanj preveč pomembna.Kasneje si je sicer premislil in je 1511 sporočil salzburškemu nadškofu Lenartu, da bosta štajerski vicedom Lenart Ernaw in cesarjev svetovalec Leonhard Harrach v kratkem uredila, da bo gospostvo Ptuj s carino in uradi prodal nazaj salzburški nadškofiji v smislu pogodbe za 20.000 renskih goldinarjev v zlatu Nadškof je moral Leyserju 17 izplačati 600 gld, ki jih je imel zastavljenih na uradu Ptuj.18
11. novembra 1511 je postal Salzburg ponovni lastnik mesta Ptuja, gospostva in gradu s pravico, da po sedmih letih lahko ponovno vse odkupil nazaj.19 Leta 1518 je bila pogodba podaljšana 20, vendar sta zmeda in nejasen status mesta, ki je bil praktično v lasti dveh gospodarjev, imelo v teh letih 1511 do 1555 na področju trgovine ogromno težav. Že dve leti po prevzemu mesta v svojo last, 1513 je nadškof Ptuju potrdil reformiran statut in z njim utrdil pravni status mesta, zaščitil lastne finančne interese, skladiščno pravico mesta, nekatere novele na področju obrtništva in zasebnega prava.
V tem času je bilo tudi najbolj zaostreno vprašanje mest Ljubljane, Trsta in Reke s Ptujem zaradi trgovine skozi Ptuj na Ogrsko. Rešeni niso bili niti spori z Radgono zaradi skladiščne pravice in z Mariborom zaradi trgovine z vinom na Koroško.21
Salzburški so z vsemi sredstvi poskusili obdržati Ptuj, nadškof Lenart je posojal cesarju Maksimiljanu večje vsote denarja 22, kar je kasneje odpisal od zakupa ptujske posesti. Kardinal Matej Lang, salzburški nadškof je mesto in grad utrjeval zaradi naraščajoče turške nevarnosti, za utrjevalna dela je v letih 1530-1538 prispeval 4.813 goldinarjev.23

Vse to pa ni odvrnilo cesarja Ferdinanda, da se je odločil prevzeti Ptuj v popolno last.V letu 1544 salzburškega nadškofa obvestil, da bo na dan sv.Jurija 1555 zopet prevzel in odkupil grad in mesto Ptuj za vsoto, ki je bila ob zakupu s Salzburgom določena 28. 657 renskih goldinarjev v zlatu, kar bo salzburžanom izplačal v običajnih zlatih kovancih, v kronah in dukatih, goldinarjih in v zlatu spranem iz rek.24 In še poleti 1555 je bil izvršen prepis davkov iz imenjske knjige, tako da sta grad in gospostvo bila vključena v komorno imeteje. 25

Enako je ukrepal salzburški nadškof Mihael, 1555, ki je izdal instrukcijo komisarjem za izvedbo odstopa in prisojila Ptuja cesarju Ferdinandu. Komisarji nadškofa, Andrej iz Trautmansdorfa, salzburški vicedom v Lipnici, Sigmund Schrott, salzburški stotnik na Ptuju Krištof Hofer, doktor prava in protipisar salzburškega glavarstva v Ptuju in rentni mojster Urschlinger v Lipnici so se sestali na Ptuju 8. maja 1555 in popisali salzburško last. Seveda posestva, ki jih je kupil že nadškof Lenart, niso spadala v delitev. Starih inventarjev za opremo in orožja na gradu ni bilo več najti, grad je pogorel in oprema, ni bila več mnogo vredna. Tudi glavno kupno pismo ne omenja inventarja, tako da je bila oprema nabavljena vsa po letu 1511 in je bila salzburška. Nadškof Lenart je dal narediti popis urbarja in je bil prilaga komisarjem, ki so po njem preveriti podložnike. Popisane so dolžnosti sodnika na Ptuju in mesta Ptuja, kakor tudi obvezniki urbarialnih dajatev na Ptuju. Popis imenja in dajatev po imenjski knjigi izpisek za komisarje, da so točno določili, koliko dajatev odpade z izročitvijo ptujskega gospostva deželnemu knezu.

S tem dejanjem je bil dejansko zaključeno obdobje salzburške oblasti na Ptuju.

Srednjeveški promet in poti

Že mitninski zapisnik Ptuja pove, kako in s kakšnimi prevoznimi sredstvi je promet potekal, pa najsi je šlo za promet po suhem ali po vodi.Prevozi so se vršili z vozom, velikim madžarskim vozom, blago je bilo lahko natovorjeno na konja, lahko pa ga je nosač imel natovorjenega na hrbtu “ und was man an puggl herein tragt”, po Dravi pa so tovor vozili s splavi in šajkami.26

Da so bile poti nevarne ne samo v času ogrske zasedbe temveč nasploh je znano. Za Ptujske razmere lepo ponazori opis Paolo Santonino leta 1487, ko je bil na Ptujski gori je o Ptuju zapisal naslednje misli.
“Mesto leži na ravnini, nad njim je na griču postavljen dobro varovan in neosvojljiv grad. Nekoč je bil v lasti salzburškega gospoda, že nekaj let pa je v lasti ogrskega kralja, kakor nekatera druga mesta in kraji, ki so bili nekoč Salzburški. Ogrski kralj jih je zasedel na podlagi nepravne in goljufive pogodbe, ki ga je po splošnem mnenju zakrivil predhodnik sedanjega nadškofa. Nekoč je bilo Ptujsko polje, ki ga lahko primerjamo z onim v Čedadu, zelo bogato in rodovitno. Danes pa temu ni več tako, kar lahko pripišemo političnim spremembam in splošnemu mizernemu stanju v katerem se nahaja dežela. Najbolj so se lahko Ptujčani veselili obilja kruha, vina, mesa, ko si lahko še dva mladi rejeni teleti kupil za štiri dukate, dva kruha, mehka kakor pena bela kakor sneg. Malo za Ptujem se pričenja prava Ogrska ravnina. Po Ptujskem oziroma Dravskem polju ter v okolici se dnevno potikajo različne roparske tolpe, ki zasledujejo potujoče, jim odvzamejo oblačila in denar, da bodo brez skrbi in olajšano lahko nadaljevali pot. Nikoli pa svojih žrtev ne ranijo ali ubijejo. Santonino je bil mnenja, da to počenjajo zato, da bi oropane lahko ob priložnosti še enkrat napadli in izropali. Tovrstno razbojništvo pa ni bilo posebnost po ptujskem oz. ogrskem, temveč je bilo v navadi tudi v drugih krajih savinjskega. Zlo je težko omejiti in zatreti, ker sta cesar in ogrski kralj v fajdi. Kar pa je najbolj vredno kritike je to, da gredo na take roparske napade celo vojaki grajskih stotnikov s katerim si kasneje delijo celo plen. 27

Najživahnejša in najbolj profitna trgovina je bila na poti, ki se je odvijala proti obmorskim mestom oziroma v Italijo. Prehodna trgovina iz Panonske nižine, ogrskih in hrvaških dežel, proti ozemlju Beneške republike. V to smer so vodile tri najbolj znane poti ljubljanska pot, kraška in obdravska pot. Tako je bil Ptuj stičišče dveh od navedenih prometnic, tako imenovane obdravske poti ( Ptuj - Maribor - Velikovec - Beljak, kjer je zavila v kanalsko dolino ). Tukaj pa se je križala s kraško cesto ali ljubljanske pot ( ta je potekala po trasi nekdanje rimske ceste iz Ptuja čez Celje in Ljubljano vodila v Novo Gorico. 28

Habsburška težnja, da bi dvignili svoje mesto Dunaj v monopolno trgovsko mesto, ki bi popolnoma nadzoroval trgovino s primorskimi mesti in z Ogrsko je evidentna, le Ptuj je bilo potrebno zavreti v njegovi hitri rasti. Zato so že od srede 14. stoletja z najrazličnejšimi ukrepi poskusili preusmeriti trgovsko pot, ki je potekala iz Madžarske preko salzburškega Ptuja proti Italiji.

Leta 1351 je vojvoda Albreht II. Dunaju potrdil privilegij skladiščenja za vse blago, ki je šlo prek Avstrije na Ogrsko, s tem mu je dal možnost, da obvlada vso trgovino od Benetk proti Ogrski. Enako poskusi Albreht III leta 1368 29 veliki preprečiti Ptuju neposredno trgovsko zvezo med Italijo in Ogrsko.

Salzburg se sicer postavi za Ptuj in zavaruje svoje interese, ob sestavljanju mestnega statuta 1376, dajo vanj vpisati tudi listino izdano 1366 s katero sta Albreht in Leopold, vojvodi Štajerske, Koroške in Kranjske, itd., priznala nadškofu Pilgrimu pravice trgovanja po suhem in na vodi, kakršne je imel od nekdaj.
Politika Habsburžanov se je s spremembo vloge Trsta, ki je 1382 postal habsurški spremenila. Tako je že Albreht III. delno popustil in je 1389 dovolil dunajskim in drugim trgovcem, da smejo uporabljati kraško cesto, vendar le naravnost od Trsta do Ljubljane, preko Maribora na Dunaj. Njegovi nasledniki so kasneje dovolili tudi trgovino po obdravski, kraški oz. ljubljanski poti.

In tako so v mitninski tarifi 1597 navedeni trgovci iz ogrskih, nemških ( Deutsche), slovanskih( Windische) in laških ( Walchen) dežel. 30

Mitnina, mostnina, carina, naklada

Virov ki bi dajali podatke o trgovini je malo, zato se moramo nasloniti na mitninske knjige ali računske knjige trgovcev v kolikor so ohranjeni. Žal ptujske mitninske knjige niso ohranjene. Iz listin so znani lastniki oz. imetniki pravice do pobiranja mitnine. Ohranjenih pa je tudi nekaj mitninskih tarif, ki dajo obširen vpogled v zvrsti trgovskega blaga, s katerim so na Ptuju trgovali ali pa je bilo le prepeljano skozenj.
Konec 15. stoletja so že ustaljeni izrazi za “ mauth “ mitnino, “zoll” carino in “aufslag”doklado oz. naklado. Tako je m i t n i n a bila v 16. in 17. stoletju praviloma kot prometna pristojbina, ki so jo pobirali od blaga ali na prehodu čez mitninsko postajo ali ob prihodu v mestno ali tržno naselbino in ob odhodu iz nje ali pa ob prodaji na trgu ali sejmu ( tudi v času cerkvenega proščenja ). Sredstva od mitnine so se prvotno pobirala za popravilo cest, vendar so jih lastniki uporabljali za druge izdatke.
C a r i n a “zoll” je bila od konca 15. in v začetka 16.stoletja dalje prometno trgovska pristojbina, ki so jo plačevali ali za blago pri prehodu iz ene države v drugo ali na prehodu v tujino, to je izven ozemlja deželnega kneza, in obratno. Naklade - doklade, ki so se začele pojavljati zlasti ob koncu 15. stoletja dalje, so bile posebne trgovske prometne pristojbine. Pobrali so jih dodatno k mitnini le od posebej določenih, praviloma manj številnih vrst blaga, ki pa je deželnemu knezu prinašal večje dohodke. Doklade so določali za vsako mitninsko postajo s posebnim nakladniškim redom in tarifo pa tudi s posebnimi ukazi v obliki generala, ki ga je izdal deželni knez, oz. dvorna komora ko je pričela ta delovati, za posebne deželne naklade so jih izdajali deželni stanovi. 31
Mitnina Ptuja je ena najzgodnejše listinsko (890) izpričanih mitnin na našem ozemlju. Po določilih statuta iz 1376 je mitnino pobirala ptujska gospoščina.32 Po izumrtju gospodov Ptujskih so mitnino pobirali različni zakupniki ptujske gospoščine. V letu 1511 poročilo govori, da je mitninska tarifa za vse vrste trgovskega in drugega blaga, za prometna sredstva že stara. Po njej sta pobirala mitnino že Hans Goldsmid in nato Jobst Sneider, v starejših časih pa so jo v tej višini postavili in določila že Hartnid in Herdegen, Ptujska gospoda, ok. 1300 in nato Bernard Ptujski, ok. 1400. 33
Ali je imel Jurij Moisse, ki je bil stotnik na gradu 1494 tudi pravico do mitnine ni znano.34 Vitez Lenart Harracher je 1512 prevzel od salzburškega nadškofa v upravo grad, glavarstvo, deželsko sodnijo, urade in mitnice.35 Dve leti zatem najdemo kot salzburškega kastelana na gradu Luko Gambserja (Lucas Gambser), ki je dobil 1512 v upravo urad, novo in staro mitnino v mestu Ptuj. Izjaviti pa je moral, da bo službo vestno opravljal, trudil se bo, da bo puste nenaseljene kmetije zopet naselil, skrbno bo vodil mitninske knjige in registre in polagal račune salzburški nadškofiji o vseh dohodkih gospostva Ptuj.36

Več let je nato kastelan Ahac Schrott, oskrbnik na Ptuju, ki mu je leta 1533 salzburški nadškof z listino potrdil zakup gradu, deželskega sodišča, staro in novo mitnico za nadaljnjih deset let.37
Erazem von Gera, dvorni komorni svetnik ces. Ferdinanda je dobil ptujski grad v zakup 1555.38
Baron Hans Khisl, je leta 1591postal ponovno zastavni lastnik gospoščine Ptuj. Nadvojvodu Ernestu, je moral obljubiti, da se bo držal določil, s katerim je zopet dobil v zastavo gospoščino Ptuj z mitnino in upravnim dvorcem v mestu Ptuj za dobo 5 let proti plačilu 42.750 gold. 39 Tega leta,1591 je bil na gradu stotnik Jurij Khollaus imenovan Wazler, ki je v tej službi ostal zanjo pa je prejemal letno 500 gold. 15 štrtinov vina, 32 mer pšenice, 400 mer ovsa, 32 mer prosa in polovico dajatev od male pravde, drva za kurjavo, polovico dajatve od lanu.40

Mitnina spada h gospoščini in se zaračunava po naslednji tarifi. Iz Madžarske v mesto od 100 kož 12 pf, za izvoz iz mesta pa 4 pf;
iz Madžarske v mesto od 100 koc 24 pf,
od 100 koštrunjih kož 6 pf;
od izvoženega voza kož na Koroško in nasploh preko mostu 24 pf
od enega tovora popra pripeljanega na Ptuj 12 den
pripeljano v mesto za vsak tovor 4 pf
1 tovor olja, fig, mandeljev, rozin, mila, aluna, žvepla, morskih rib, vinskega kamna.
In izvoženo iz mesta proti Madžarski od polovice tovora v laktih ali vrečah 3 pf
Od enega tovora čeških knjig 24, od 1 tovora vsakovrstnega sukna 12, od voza tovora ali poljskega sukna 21,
na konju naloženo blago za vnos in izvoz iz mesta 12 pf,
Od živine od konja 4, od vola 1, od svinje 1, od 100 koštrunov 24
Ko je na binkoštni petek in ob torkih na Ptuju tedenski sejem in se plača od krave ali konja 8, od štrtina voska 24, od tovora voska za vnos in izvoz 12, od stota masti, od stota svinca, od ene plošče svinca 3, od centa železa vnos.... od 1 veza železa 3, od tovora svilenih tkaninam, pareth 6, od štajerskih nožev 12, od različnih kovaških izdelkov 12, od 1 stota cina 2, od 1 bakra 24, od 1 soda soljenih rib 24, od soda vina 4, od 1 vrča malvazije 24, od soda vina 8, od štartina vina 4,
od 1 tovora renskega ali sicer sladkega ali kislega laškega vina 4, od izvoza enega lagviča 3, od 1 skrinje krznarskih izdelkov 8, od pripeljanega 1 tovora žita 12, od 1 tovora papirja 12, od štartina medu 24štartin vinskega kamna 24, od centa vinskega kamna 1, za žafran 8, od 1 tovora pivskih kozarcev 8, ali od velike skrinje 12, od enega tovora stekla za šipe 6, od tovora limon 24, od 1 lagl limon ki jih izvozimo 12, od voza žita 8, od enega samb žita 4, od velikega madžarskega voza žita 16, od 1 flos benečanskega blaga 2 goldinarja ali dva madžarska goldinarja, odvisno od robe ali od centa pšenice3, od velikega voza hlodov, natovorjen splav ali 5 hlodov
od enega tovora sira ,ki ga izvozimo 12, od tovora prediva 12, od voza prediva ki ga pripejemo v mesto 24, kar prinese človek na hrbtu 2.

Začimbe in beneško - kolonialno blago, od katerega se je pobirala mitnina so ponavadi opravljali poklicni meščanski trgovci. O velikih količinah s katerimi so trgovci trgovali, nam daje sliko primer ljubljanskega trgovca Matije Krznarja, kateremu so januarja 1478 pri Ptuju zasegli za 1200 goldinarjev žafrana. Cena libre žafranu je bila 2 dukata.

Trgovina na daljavo

Za Ptuj je značilno, da najdemo Ptujske trgovce od 15. stoletja prisotne v drugih mestih. Prav tako se omenja v 15. stoletju se omenjajo v Piranu kot lastnika ladje Štefeka, sin Mihaela iz Ptuja, piranski prebivalec, in njegov sin Franc. Štefek je že pred aprilom 1448 kupil barko od Dominika Ticasso in ostal zanjo dolžan 20 liber denarjev. V testamentu tega časa je določil,, naj komisarji oporoke izplačajo Dominiku ta dolg v dveh obrokih. Bil je dovolj premožen in je imel hišo v Porta Domo. Rodbina se je v Piranu ustalila in njegova sinova Mihael in Franc sta se nedvomno ukvarjala s trgovino.41

Leta 1490 je od devetih najbogatejših nürnberških meščanov kar troje Ptujčanov in sicer Hans Thumer, brata Peter in Heinrich Meichner ter Ladislav Swetkowitz. 42 Vsi trije so svoje ogromno premoženje pridobili s trgovino na daljavo z ogrskimi kožami in njihovo prodajo v Italijo, čeprav ta kapital žal ni ostal na Ptuju in so ga zaradi finančnejše varnosti prenesli v Nürnberg. Trgovske zveze z Nürnbergom so se nadaljevale tudi v 16. stol, vendar v manjši meri. Med trgovci,ki so dobivali blago v Nürnberg najdemo leta 1526 Janeza Leitnerja,ki je za trgovsko blago plačal carino 136 funtov 2 pfeniga carine in Benedikta Pondela, ki je plačal pri carinskem uradu 35 funtov 21 pf. 43 Ptujčan Mert Steinerj, je junija 1570v Nürnbergu plačal na carini blago, najverjetneje za angleško sukno, 206 gld 20 šilingov.44 Bolj kot trgovina z zahodom pa je bila pomembna trgovina s kožami in živino usmerjena proti primorskim mestom. Trgovina s kožami je imela velik obseg že leta 1430 znan primer neke ptujske meščanke ki se je pogodila za dobavo 2000 volovskih kož iz Segedina.45 Trgovci so potovali v ogrske in hrvaške dežele,kjer so od velikih fevdalcev (med njimi najdemo tudi Zrinjske), ki so gojili predvsem govejo živino, v virih največkrat omenjene volovske in kravje,kože od drobnice pa koštrunje kože. Te so v neustrojenem, posušenem stanju v balah tovorili v italijanska mesta. V bali je bilo praviloma 10 govejih kož, če so kože po teži in velikosti odstopale od poprečnih normalnih kož, je bilo to posebej zabeleženo. Dve taki bali sta šli na konjski tovor.
Zaradi 1000 km oddaljenosti med krajem nakupa v Szegedu in krajem prodaje nekje v Italiji, so trgovci razvili različne tehnike prodaje. Tako najdemo ptujskega trgovca Lantherija na trgu s kožami v Markah. Ko so si trgovci poiskali različne zveze in sorodstvene povezave pa se razvije pogodbena trgovina, ki jo posamezniki opravljajo sami ali kot firme treh in večih družabnikov.
Za trgovce so ( v obeh smereh v italijanskih mestih in obratno na Ptuju ) posle opravljali faktorji - uslužbenci,ki so imeli stalno plačo ali zastopniki, prokuratorji. Stalni zastopnik je omogočil povečati tržišče in je imel večje možnosti poslovanja, saj je bil domačin in meščan mesta ter ga niso omejevali predpisi mestnega prava,ki so imeli za trgovanje s tujci. restiktivna določila. Postavljali so jih iz vrst italijanskih trgovcev ali so tja poslali koga svojega. Ta je imel pravico prokure, tožiti, pripeljati pred cerkveno in svetno sodišče, v zadevah dolžniških razmerij je lahko klical priče, itd.. Tak faktor in prokurator je bil v Benetkah Blaž SORIC, ki je zastopal Gregorja Regala in Volbenka Posscha iz Ljubljane. Enako vlogo je imel Andrej della Motta iz Trsta, ki je večkrat zastopal Lantherije.Tako so Ptujčani kot principali pošiljali kože v Italijo, italijanski trgovec domačin, je kot njegov faktor in agent prodal za njegov račun.

Med družbami meščanskih trgovcev, in družbami za enkratni trgovski posel, ki ga želijo opraviti na daljši razdalji je znan Alojz Morenzo iz Sv. Nikolaja ter Antonij Benintendi iz Bergama, ki sta v Ljubljani leta 1481 sklenila družbo in vanjo pritegnila še Mihaela de Prima iz Trsta. Namen družbe je bil trgovati v območjih Ljubljane, Ptuja in proti Ogrski. Prva dva sta vložila v družbo po enak delež denarja. Dogovorila sta se dalje, da bo Alojz ostal na področju Ptuja in proti Ogrski, tam kupoval blago, ki se bo lahko prodalo v Italiji, in tudi sicer trgoval; Antonij pa naj bi ostal v Italiji, v Benetkah in v Furlaniji, sprejemal blago, ki bi ga pošiljal prvi, ga tam prodajal in pošiljal Alojziju na Ptuj zahtevane trgovske predmete ( svilo, špecerijo, itd ). Kot kraje, kjer bosta blago prevzemala, so določili Trst, Gorico in za smer proti notranjosti tudi Videm ( Udine ). Mihael ni v družbo vložil denarnega deleža pač pa je iz prvih dveh imenovanih krajev v obe smeri tovoril blago na svoje stroške. Družba ni bila časovno omejena, trajala naj bi toliko časa, dokler se ne bi eden od družabnikov premislil. Po odbitku deležev se je nato dobiček delil na tri dele med vse udeležence.

Trgovci so imeli v mestu stalnega zastopnika, ki je zanje trgoval, posredoval blago v obe smeri, zaključevali obračune. Te posle so opravljali njihovi uslužbenci factor, ali njihovi poslovni tovariši, trgovci domačini. Včasih je bila oblika sodelovanja tako stalna, da bi jo lahko imenovali podružnico. Ptujski meščan Peter Maisner je imel v Trstu leta 1458 svojega stalnega faktorja, ki je zanj trgoval zlasti s kožami.

Z novo priseljenimi italijanskimi trgovci se je trgovsko prometna vloga Ptuja in Ljubljane bistveno utrdila. Ptuj in Ljubljana sta z novimi partnerji, ki so posedovali velike kapitale obvladovala prehodno trgovino s kožami iz ogrskih dežel v Italijo in italijanskim blagom v nasprotni smeri.

Prav zaradi tega. ker je bila na Ptuju velika možnost zaslužka je razumljivo, da so se vanj priseljevali trgovci iz drugih mest slovenskega ozemlja, od konca 15. stoletja pa se na Ptuj priseli več italijanskih trgovskih družin, ki so bile zainteresirane za prehodno trgovino iz italijanskih mest.
Na Ptuj so se priselili Janez Marija Maffette iz Lovera v bergamskem območju, ki je najprej opravljal posle prokuratorja za Franca Moscona, ki je bil tedaj že ljubljanski meščan. Med člani rodbine Maffete najdemo ( Ivana Marija, Markantona, Venturina ). Mosconi pa so morda prišli k nam iz Pesara, kjer je 1528 omenjen Markantonij Moscon. Za njim najdemo na Ptuju firmo Aleksa Moscona, ki jo je nato upravljal njegov sin Jeremija Moscon( Aleksij, Vincenc, Jožef ).
V začetku so imeli tudi Lantheriji svojega zastopnika na Ptuju, to je bil Sigismund Lantheri, ki ga leta 1545 vpišejo kot ptujskega meščana, ko je s kožami trgoval v Pesaru in Benetkah. V Ptuju pa je že prej trgoval Franc Lantheri, ki je umrl 1519.
Poleg teh se na Ptuj preselijo še Martinengi, saj je v 30 letih 16. stol Jakob že ptujski meščan. Defendt de Leidi so bili na Ptuju 1541- 1568. Gregor Regal, ki postane Ptujčan že 1532 /53. Familija, ki prerase trgovske okvirje, naloži kapital tako, da kupi posesti - gospoščino Rače. Znani so Marenzi in Peter Valentin, imenovan tudi Olacz.

Od italijanskih družin, ki so imele na Ptuju še 1572 lastno hišo najdemo Janez Marija Foresto, Suon Guadelini, Alojz Marenz, dediči Valterja Moscona, hišo je imela Maffetijevke, Alex Devazi, Peter Valentin, družina Regal, Anton Marenz, Andrej Mosccon ter dediči Lantherijev. 46

Druga velika veja trgovske dejavnosti na Ptuju je bila trgovina z živino. Ta je potekala predvsem v smeri iz Ogrske proti Gorici, kjer je bil največji tedenski sejem, kjer so nato živino odkupili beneški trgovci.
Trgovci so kupili na Ogrskem vole težke od 350 do 450 kg ter jih v manjših čredah, od 140 do 160 glav, kar je bilo predvsem primerno zaradi varnosti in paše, v pogonu,ki j trajal približno 4 tedne odpeljali na trg. Glavna sezona je bila v jeseni od septembra ,do decembra, nato je višek dosegla v mesecu aprilu. Cena kupljenega vola v Pešti, ki je stal 5dukatov se je do Benetk znatno povečala, zaradi cestnih, mostninskih in carinskih pristojbin. Leta 1571 je moral trgovec plačati od glave živine na Ptuju po karantana (1 pfenig) za mostnino na Ptuju čez Dravo pa je odštel še dodatnega pol krajcarja. Tako je cena vola v Benetkah istega leta bila 13 dukatov.

Iz mitninskih zapisnikov vemo, kateri ptujski trgovci so trgovali z živino. To so bile iste družine, ki smo jih navedli že prej Moscon, Lantheri, Regal 1513, Maffete in Marenziji.

V trgovini z živino naj posebej omenimo Gregorja Regala, ki mu je kranjski deželni glavar Ivan Kacjijanar dovolil, da sme 1000 volov. ki jih je kupil na Ogrskem leta 1531 gnati čez kranjsko na beneško ali tirolsko ozemlje, po tako imenovani dravski poti. Regali so s trgovino tako obogateli, da je bilo leta 1542 njihovo imenje ocenjeno na 101.3000 gld.

Ptujčan Peter Valentin je s svojimi ljudmi gonil živino po ljubljanski cesti in je v letu 1564 izjavil, da je v zadnjih 20 letih plačal 360.00 gld prometnih pristojbin. Dvorna komora je navedla približno enako vsoto kot Valentin in ga je označila za najznamenitejšega trgovca Ptuja na tej cesti. Njegovi posli so bili leta 1560 tako veliki, da je letno plačeval 10.000 do 25.000 gld mitnine in drugih pristojbin. 47

Trgovino z živino dobro ponazorijo plačila, ki so jih morali Ptujčani plačati za mitninske naklade v Ljubljani. Leta 1564 je Valentin plačal 8596 gld, Maffeti 3165 gld, Foresto 1379 in Moscon 566. Ptujski trgovci so v Ljubljani pustili 13.706 gld. V tem istem letu so bili celotni nakladni dohodki Ljubljane 16.251 gld. 48
Po letu 1570 -71 je trgovina z živino iz Ogrske padla. Fevdalci na Ogrskem so pod nadzorom turške oblasti in ne morejo več prodajati živine, sejmi so se preselili v notranjost ogrskega ozemlja, spremenila pa se je tudi habsburška davčna politika med drugim so močno povečali dajatve na ljubljanski cesti. 49 V Benetkah je zaradi tega nastala mesna kriza, ki so jo rešili z ustanovitvijo monopolne mesarske družbe, ki je prevzela to trgovino in zaradi katere so propadli mnogi trgovci, med njimi je prišel na beraško palico tudi Peter Valentin. Za Ptuj je to sicer pomenilo, da se je ponovno povečal priselitveni val italijanskih trgovcev. Z izgubo trgovine s kožami in živino, pa je seveda odpadla tudi trgovina z beneškim blagom, suknom, dragocenostmi v obe smeri. Mesta, ki so v tej težki konkurenci med seboj tekmovala in branila stare privilegije in pravice vezanega mestnega gospodarstva so prišla mnogokrat v medsebojne spore.
Ko so se v prvi pol. 16. stol. poveča številu reških trgovcev v zaledju, le-ti so imeli tam svoje faktorje, je vedno bolj rasel odpor proti njim še posebej med meščani Ptuja. 50
Ptujčani so glede na določila svojega statuta 1513 tujcem dovoljevali trgovati le ob torkih, to je na tedenski sejem. Tujci so imeli možnost trgovanja še na dva letna sejma Katarinino in Ožbaltovo, vsako leto pa so lahko trgovali tudi o binkoštih in o pustu ter v času letnih sejmov v Mariboru in Radgoni - vsako mesto ima po tri letne sejme in takrat lahko pridejo na Ptuj in tukaj nemoteno trgujejo, sicer so po stari navadi in mestnem pravu med tednom trgovali samo ptujski meščani in nihče drug.

Trst, Reka in Ljubljana so se proti Ptuju pritožili. Že leta 1519 so namreč trgovci Ljubljane, Trsta in Reke ponudili Ptuju večjo vsoto denarja, če bi jim dovolili na Ptuju trgovati s tujci vsak dan in ne le ob torkih, kakor je to dovoljevalo mestno pravo,vendar so Ptujčani branili svoje statutarne pravice. 51
Deželni knez je Ptuj opozoril, da naj nehajo delati težave svobodnemu trgovanju, sicer bodo kaznovani s 1000 ogrskimi goldinarji. Leta 1522 je Ptuj pri cesarju s spomenico razložil svoj položaj. Na pritožbe Ljubljane, Trsta in Reke (sv. Vida), češ da jih Ptujčani ovirajo pri trgovini pa so odločno protestirali. In v svoji peticiji govorijo o težavnem stanju mesta potem, ko je prešlo v last deželnega kneza, ki mu sicer zvesto služijo, ga sami vzdržujejo, urejujejo in branijo, in plačujejo več kot ostala mesta.V pritožbi so zapisali: "Ptujčani moramo v Ljubljani plačevati večje dajatve od ljubljanskih trgovcev, saj nas imajo za tujce. Tako plačamo na primer od tovora kož, ki jih moramo prevezati, po 11 šilingov in en denar, ljubljanski trgovci pa le polovico tega zneska, kar je razvidno iz mitninskih dokladnih registrov v Ljubljani". Ptujčani so tudi zanikali, da bi vozili zunaj ozemlja deželnega kneza, saj so svoje blago prevažali proti morju po cestah in mimo mitnic deželnega kneza. Ljubljana je menda pozabila, da je s svojimi mogočnimi družbami ( v njih so združeni trgovci vseh treh prej omenjenih mest, ki se pritožujejo čez Ptuj) sama pregnala trgovce s teh cest, sedaj pa bi rada svojo krivdo prevalila na Ptuj, ki je nedolžni. Italijanske rodbine pa opravljajo obsežno trgovino z našo deželo in drugimi mesti na Ogrskem, zlasti s Pešto, prek Senja in Bakra na Hrvaško in skozi Zagreb in so se tako izognili mitnic deželnega kneza.

Po štirih letih so bili Ptujčani še vedno v pravdi, Ljubljana jih 1527 prosila naj jim vendar dovolijo na Ptuju trgovati s tujci tudi izven določenega dne, proti čemu so Ptujčani protestirali. Kralju Ferdinandu so vso zadevo ponovno kot že leta 1522 pojasnili, med drugim pa zapisali " Ljubljančani so začeli sedaj na Ptuju trgovati s tujci skozi vse leto. Nočejo prevzeti nobenih bremen, da bi z mestom trpeli in nam ubogim ljudem režejo ( Ljubljančani ) kruh izpred ust."52
Zadnjo vest o 17 let trajajočem sporu zaradi trgovanja na Ptuju in o boju mesta za njegove svoboščine zasledimo v pozivu, ki ga je marca 1539 poslal štajerski vicedom Mihael Meixner sodniku mesta Ptuja z zahtevo, da pošlje 9. aprila zastopnika mesta na razpravo v Gradec.53

Konkurenca tujih trgovcev in njihovega kapitala je bila huda, zato se je hotel Ptuj, kakor tudi druga mesta zavarovati predvsem s pravom do tujcev, in s pridobitvijo skladiščnega prava. Ptuj je imel oboje. Prve je imel delno zapisane že v statutu iz leta 1376. skladiščno pravico pa mu je cesar Maksimilijan podelil skupaj z Ljubljano 1503. leta.
Zardi zaščite teh pravic in prodaje vina na Koroško. pa se Ptuj zapletel v spor z Mariborom, Radgono in Bistrico. Kranjska mesta so nasprotovala težnji šentpavelskega samostana, da bi dobil pravico plovbe po Dravi do Ptuja. V tem so videli nevarnost, saj bi samostan z malimi stroški vozil vino po Dravi v svoje hiše, predvsem pa, da bi Ptuj iz ogrskih dežel uvožene kože in kožuhovino pošiljal po obdravski poti na Beljak in dalje. S tem pa bi bila prizadeta ljubljanska cesta in zlasti vloga Ljubljane v tej trgovini, padli pa bi tudi deželnoknežki dohodki od mitnin. Kralj Ferdinand izda 1535 deklaracijo v sporu med Radgono in Ptujem. Radgoni je priznal skladiščno pravico, ta pa ostane tudi Ptuju. Obe mesti naj sporazumno rešujeta zadeve, trgovci pa naj neovirano potujejo in se ravnajo po določilih razkladalnih pravic v obeh mestih.54

Cesar Ferdinand 1538, razglas vsem domačim in tujim trgovcem,ki trgujejo pred Ptujem in v mestu Ptuj s svojo trgovsko robo in razpis izrednega enoletnega prispevka v višini 2% vrednosti trgovskega blaga, ki pride na Ptuj ali se iz njega izvozi se plačuje za utrditev Ptuja.
Ptuj se nahaja v neposredni nevarnosti, da vdrejo vanj Turki. Predstavlja pa obmejno trdnjavo na poti v notranjost avstrijskih dežel. Z reko Dravo in mostom na Dravi ima mesto edinstven položaj, zato je treba mesto utrditi in pripraviti za odpor. V zvezi s salzburškim nadškofom odreja cesar potrebno enoletno naklado vsem, ki trgujejo na Ptuju ( po 2 goldinarja od 100 goldinarjev vrednosti trgovskega ali obrtnega blaga ). ( 456, 1538, marec 1., Praga. DAD, rep. X)

Obrt

Za ptujsko srednjeveško gospodarstvo je značilno, da je na bila na prvo mesto uvrščena trgovska dejavnost (in je ostala na tem mestu vse od srednjega veka do danes) in šele na drugo mesto je bila uvrščena obrt. Ta je v življenju Ptujčanov igrala sicer pomembno vlogo, saj so z njo od nekdaj meščani zadovoljevali vsakodnevne življenjske potrebe.

Cehi

mesarski ceh, pritožba na salzburškega nadškofa Lenarta, zaradi kršenja starih pravic, sedaj v statutu zapisana nova določila, 1514, november 27, Radtstat ( 426, 1514, nov.27., Radstat, DAD, rep. X.)

Fevdalci so trgovske posle vodili ali neposredno sami ,ali pa so se povezovali s trgovci, kamor so se vključeval s svojim žitom.
Posebno donosno se je bilo vključiti v oskrbo Vojne krajine z žitom, ki se javlja že pred sredo stoletja, po tem času pa je bila že povsem organizirana. Štajerski deželni stanovi so oskrbovali z žitom Slavonsko krajino in so imeli skladišča žita v Ptuju, Celju, Radgoni in Zagrebu ter Varaždinu. Hrvaško krajino so oskrbovali kranjski in koroški stanovi.

V tem stoletju je pomemba proizvodnja izdelovanja hladnega in ognjenega orožja. Obramba pred turškimi napadi, razne vojne,ki jih imajo Habsburžani, vključevanje podložnikov v najemniške vojske in organizacija Vojne krajine so zahtevali veliko orožja. Tudi tukaj je Ptuj kot obmejno mesto pristavil svoj piskrček V habsb. deželah so nastajali veliki centri za izdelavo orožja, v katerih so polnili deželnoknežje orožarne velika skladišča in popravljalnice v mestih. Take orožarne so ustanovili v Ljubljani, Ptuju, Gorici in Trstu, ponekod pa so delovale še manjše mestne orožarne. V to so bile vključene Khislove fužine kot izdelovalec topovskih krogel, Fugerji, so si topilnico in fužino bakra usposobili za izdelavo orožja.

1532 Kralju Ferdinandu piše vicedom Mihael Meishsner, da je Mariboru naročil, naj budno pazijo kaj nameravajo Turki. Leta 1532 je Aleksij Moscon iz Ptuja kupil grofijo Pazin za 27.000 gld in je nadvojvodu Ferdinandu dal kot posojilo in predplačilo 13.000 gld in s tem Mosconom odprl pot v plemiške vrste.

Pomembna je bila vloga zaledja v pomorski trgovini. med mesti Tržaškega zaliva in v Istri, kjer je imel vodilno vlogo Koper, takoj zatem sledi Piran, ki je bil po obsegu pred vsemi drugimi pristanišči. Trgovci iz zaledja so v pristaniščih za svoj račun vkrcali blago za Italijo in ga pogosto sami spremljali ali pa po svojih faktorjih in prokuratorjih. Lahko pa so trgovci iz zaledja sami ali v družbi najemali ladje za prevoz svojega blaga proti Italiji in nazaj. V Piranu poznamo take primere, med njimi najdemo tudi Ptujčana.

Mesto Ptuj po popisu iz 1572

Davčni popis dimnikov za leto 1572 je zabeležil v mestu 175 hiš. Od tega jih je imelo po en dimnik 143, dva dimnika je imelo 32 hiš.

Kralj Ferdinand izda 1535 deklaracijo v sporu med Radgono in Ptujem. Radgoni je priznal skladiščno pravico, ta pa ostane tudi Ptuju. Obe mesti naj sporazumno rešujeta zadeve, trgovci pa naj neovirano potujejo in se ravnajo po določilih razkladalnih pravic v obeh mestih. ( 459, 1535, sept. 2, Dunaj, ŠDAG prepis)

Cesar Ferdinand 1538, razglasi vsem domačim in tujim trgovcem, ki trgujejo pred Ptujem in v mestu Ptuj s svojo trgovsko robo in razpis izrednega enoletnega prispevka v višini 2% vrednosti trgovskega blaga, ki pride na Ptuj ali se iz njega izvozi se plačuje za utrditev Ptuja.
Ptuj se nahaja v neposredni nevarnosti, da vdrejo vanj Turki. Predstavlja pa obmejno trdnjavo na poti v notranjost avstrijskih dežel. Z reko Dravo in mostom na Dravi ima mesto edinstven položaj, zato je treba mesto utrditi in pripraviti za odpor. V zvezi s salzburškim nadškofom odreja cesar potrebno enoletno naklado vsem, ki trgujejo na Ptuju ( po 2 goldinarja od 100 goldinarjev vrednosti trgovskega ali obrtnega blaga ). ( 456, 1538, marec 1., Praga. DAD, rep. X)

Meščani

Štefan Maurer - Zidar v Pivovarniški ulici ( 370, 1491, maj 25., ŠDA G 8813) Weber Matej ( 370)
Uršula, vdova po Andreju Knechtl, žena Petra Mülner- mlinarja?( 379, 1493, avg.23., ŠDAG9135)
Hanns Zugkenmantl (379)
Luka Schmid (379)
Jurij Rojko, krojač in ptujski meščan ( 389,1495,julij 1, DAD)
Jurij ( Jorg) Huttar, ptujski meščan( 395, 1498, marec 2., PAM)
Krištof Ratmanstorff( 397)
Janez (Hanns) Koth, meščan, stanuje v Pivski ulici ( 397, 1502, avgust 25, ŠDAG)
Ambrož Görtzer, ptujski meščan ( v 397, 1502)
Katria, Zorkova hči
Matej Platner in žena Radegunda, pt. meščana (398, 1504, avg. 11, ŠDAG)
Hans Zehetner, mestni svetovalec1512( 414, 1512, marec 27. Salzb. DAD)
Waltein Straner, mestni svetovalec1512( 414, 1512, marec 27. Salzb. DAD)
Štefan Stawtecker, ptujski meščan 1512 ( 1512, april 24. ŠDAG, sedaj PAM)
Jera ( Gertrawt), hči Enngl-ova pod gradom 1513 ( 420, 1513, junij 22. ŠDAG)
Jurij Koch, ptujski meščan ( 420, 1513, junij 22. ŠDAG)
Uršula, žena Valentina Schusterja( čevljarja) iz Koprivnice, ptujskega meščana proda, salzb. nadškofu vinograd na Gründlbergu s stiskalnico, ki jo je podedovala po Juriju Schanntlu ( 425, 1514, febr. 18, DAD)
Valtlein Stradner, pt. meščan priča 1514( 425, 1514, febr. 18, DAD)
Hanns Schartenberger, pt. mešč. priča1514( 425, 1514, febr. 18, DAD)
Štefan Pekh, pt. meščan, priča1514( 425, 1514, febr. 18, DAD)
Vid Kysl, pt. meščan ,priča 1514( 425, 1514, febr. 18, DAD)
Štefan Staudegkher, in žena Marjeta, pt. meščana 1515 ( 1515, avg. 16, s.l.v PAM)
Štefan Staudegker, pt. meščan 1519( 433, 1519, sept. 3., s.l. PAM)
Gregor Prelec, tkalec, stanujoč pod gradom na Ptuju 1531, ( 447, 1531, febr. 19., ŠDAG, B,št.230-notranjeavstrijska zbirka listin )
Jurij Koch, meščan Ptuja 1531 ( 448, 1531, febr.28, ŠDAGB,št.231)
Andrej Golob, stanuje pod gradom 1531( 448, 1531, febr.28, ŠDAGB,št.231) ( 454, 1533, marec 31, ŠDAG-B.237)
Urša ,vdova po Gregorju Schneiderju, pt. meščanu 1531 (449, 1531, junij 17.,ŠDAGB,št.233)
Gregor Schneider ( krojač), Bezjakov sin, stanuje pod gradom (449, 1531, junij 17.,ŠDAGB,št.233)
Matej Platner, stanuje na Vičavi za gradom 1532 ( 450,1532, spril2, ŠDAG -B.235)
Konrad Schekh, čuvaj ( hueter) ptujski meščan1532( 450,1532, april2., ŠDAG-B.235)
Hans Stirnwinkl, čuvaj, meščan Ptuja, priča 1532
Pavel Polanec, župan na Vičavi
Gregor Bezjak iz Vičave 1533 ( 453, febr. 24.ŠDAGB,236)
Konrad Čeh ( Tschekh), čuvaj in ptujski meščan ( 454, 1533, marec 31., ŠDAGB.237)
Marjeta, hči Khuentz-ove žene z Vičave 1537
Krištof Khrainer, čuvaj( hueter), ptujski meščan 1537 ( 462, 1537, febr. 24, ŠDAGB.250)
Bartolomej Wallach, mestni sodnik 1537 ( 463, 1537, julij 9, Ptuj, ŠDAG)
Joahim Swetkowitz, pt. meščan 1539 ( 467, 1539, maj 16.Ptuj, PAM)
Krištof Wackher, ptujski meščan 1547 ( 469, 1547, marec 9., ŠDAGB 298, 299)
Boštjan Walich, mestni svetovalec in meščan 1547 ( 470, 1547, marec 9., ŠDAGB 298, 299)
Boštjan( Sebastijan ) Walich, ptujski meščan in krznar in žena Ana 1549 ( 471, 1549, marec 10., ŠDAGB 319)
Snan ( Gioan ) Maria Forest, ptujski meščan 1552 ( 473, 1552, april 20., s.l. ŠDAG)
Sebastijan Hentz, meščan Ptuja 1554 ( 474, 1554, maj 6., ŠDAGLA-A)
Tomaž Schegkh, čuvaj in ptujski meščan 1560, ( 494, 1560, oktober 20., ŠDAG 447)
Hieronim Zunkho, sodnik mesta Ptuja 1588 proda svojo hišo dež. stanovom ( 513, 1588, avgust 31, ŠDAG G/99)
Janez Stadler, 1588 sosed Zunkha( 513, 1588, avgust 31, ŠDAG G/99) Matjaž pek, sosed Zunkha 1588( 513, 1588, avgust 31, ŠDAG G/99)
Chrabaitz, suknar 1588, sosed Zunkha( 513, 1588, avgust 31, ŠDAG G/99)
Cusatrey haus 1588 sosed Zunkha ( 513, 1588, avgust 31, ŠDAG G/99)

Znančilnost gospodarstva Ptuja v 16. stoletja, pa ne samo Ptuja temveč vse srednje Evrope od Italije do Nemčije, je bil njegov agrarni značaj. Na današnjem slovenskem ozemlju se je s kmetijstvom ukvarjalo 94 % prebivalstva.55 Od tega je bilo na prvem mestu poljedeljstvo.
Poljščine, ki so prinašale večje profite, so v porastu na škodo drugih ( ajda, pšenica) s katerim je tesno povezana pašna živinoreja. Davčni popis iz 1527 daje vpogled tudi o gospodarstvu. V živinorejskih območjih so imeli običajno veliki kmetje med 8 - 12 govedi, v Mostju župan Ambrož Meško 11 govedi, v Pobrežju Gašpar Homotar 9, v Pongercih, ravninski vasi sta imela velika kmeta Tomaž Berhartinčič 11 in Nikolica 12 govedi. Velike kmetije so imele v poprečju od 6-10 svinj. V gospodarstvu redko najdemo več kot enega konja, ovce na našem območju v vaseh in sicer v Zabovcih 20.

Ovčereja
Na kmečko podložniško enoto, kar je bila pretežno še vedno cela kmetija Fevdalčeva želja da bi monopolizirali presežke agrarnih produktov in jih s pomočjo podložnika na trgu prodali.Zato so se reševali na različne načine tako, da so jih vključevali v svoje trgovsko poslovanje ( predkupna pravica, tovorjenje blaga, s kupčevanjem za gospoščino).
Podložniki niso mogli plačevati vseh bremen samo iz kmečke proizvodnje temveč so kot dopolnilo našli v podeželski obrti, v kupčevanju in prometu.

---

Opombe:
1. Virov za obravnavo gospodarstva iz tega obdobja je malo. Litine nam dajo le posredne podatke, ki osvetljujejo dobo, sicer pa smo pri raziskavah omejeni na mitninske tarife, mitninske knjige in računske knjige trgovcev njihovo privatno korespondenco. Državna in deželna oblast je od gospodarstva sicer živela, o njem pa ni vodila kaj dosti evidenc.
2. Spomladi 1532 ( poraba streliva ) po popisu orožja in streliva na gradu se vidi poraba krogel in smodnika . (Razmere na Ptuju po turškem napadu, glej 1532 AMP 4-11 ) ( 451,1532, julij 9., DAD)
3. ( 468, 1541, sept. 10. Varazdin , ŠDAG in AMP4/10)
4. ( 509, 1579, maj 2. CANR-D sign. Ballei Österreich, Kart. 191/2 Bd.3)
5. ( 511, 1585, april 1. Ptuj, ŠDAG sta. arhiv G/90, mali pečat mesta Jurij pešec. )
6. ( 514, 1588, dec. 10. Gradec, ŠDAG G/100 )
7. ( 373, 1492, junij 7., Ptuj, ŠDAG8942)
8. ( 421, 1513, avgust 6. Ptuj , DADrep.X) dobi denar od salzb. nadškofa da postavi stiskalnici na liechtenwaldu in caritas . Stiskalnico bo lahko uporabljal tudi nadškof.
9. ( 481, 1555, maj 2., Ptuj DAD)
10.( 391, 1497, jan. 31. Orig. ZAP)
11.Amalija ,vdova po Hartmanu Holnegku izroči grad Lenartu Herbersteinu ( 402, 1508, avgust 30, ŠDAG
12.Dobi v fevd od salzb. nadškofa posest po Rupertu Holnegku in Fricu Rotu - DORNAVA ( 377, 1492, avg. 3, DAS, salzb. fevd. knjige 6(VIII) f. 174 -175)
13.Prejšnjih lastnikov Majšperka.( 460, 1535, nov. 28. PAM)
14.Gospodar Vurberka 1557 ( 486, 1557, maj 27., Vurberk ŠDAG)
15.ZAP, FKS reg.352, 1479, sept.20, orig. v Državnem arhivu na Dunaju
16.ZAP, FKS reg. 380, 1494, januar29.,Dunaj, orig. v Državnem arhivu na Dunaju., rep. X.
17.ZAP, FKS reg. 405, 1511, julij 31, Brixen. orig. v DAD. Jurij Leyser je cesarju Maksimiljanu posodil 600 goldinarjev,ki jih je potreboval za pokritje stroškov za vojno z Benečani. V kritje je cesar dal Leyserju urad Ptuj,ki ga je do takrat imel Luka Gambser.
18.ZAP, FKS reg.št.404, 1511, febr.13., Nürnberg, orig. v Državnem arhivu na Dunaju.
19.ZAP, FKS reg.406, 1511, nov. 14. Innsbruck, DAD repertorij X.
20.ZAP, FKS reg.št. 431, 1518, oktober 11. orig.v DAD .
21.ZAP, FKS 1458, nov. 3, Dunaj, AMP S4 H11Cesar Friderik III je Ptujčanom dovolil voziti vino, ki jih sami pridelajo in druga vina, ki rastejo na nemških tleh brez moten voziti v Bistrico, skozi Dravski gozd ( Dravsko dolino) in ga prodajati po svojih potrebah.
22.ZAP, FKS reg št. 403, 1511, januar 22., orig. DAD ( posojilo 6000 renskih goldinarjev )
23.ZAP, FKS reg.446, 1513-1538, orig. v DAD Rep. X.
24.ZAP, FKS reg.št.477, 1554, sept. 4., Praga, orig. v DAD.
25.ZAP, FKS reg.št.484, 1555, julij 29., Dunaj, orig. StLA , AMP Sch 1, H 6.
26.ZAP, FKS Mitninski zapisnik 1597
27.Egger Rudolf, Die Reisetagebücher des Paolo Santonino 1485-1487, Klagenfurt 1947, str. 148.
28.Jože Curk, poti...., Gestrin, F., Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991, str. 85
29.Pickl, O.,Pomen Ptuja kot mednarodnega trgovskega mesta od 14. do 17. stoletja, Ptujski zbornik VI/I, Ptuj 1996, str. 456. Prim tudi Gestrin, F., Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Ljubljana 1991, str.91.
30.ZAP, FKS šk, Mitninski zapisnik 1597, “ alle handls leit, oder kauffs leit ungerisch, deutsch, windisch ode wöllissch”
31.Gestrin F., Viri za zgodovino Slovencev knjiga peta, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na slovenskem, SAZU, Ljubljana 1972, str. 12-14.
32.ZAP, FKS šk. 27, statut mesta Ptuja 1376, čl. 4.
33.ZAP, FKS reg. št.408, s.d. 1511, prepis v DAD v rep. XIV/10.
34.ZAP, FKS reg. št. 383, 1494, marec 7., orig. v StLA 9359 in reg. 383, 1494, april 20., orig. v StLA 9359
35.ZAP, FKS reg. št.413, 1512, marec 24., orig. DAD.
36.ZAP, FKS reg. št. 414, 1512, marec 27., Salzburg, orig. v DAD.
37.ZAP, FKS reg. št.455, 1533, nov. 3., Salzburg. orig. v DAD v repertorij X.
38.ZAP, FKS reg. št484, 1555, julij 29., Dunaj.
39.ZAP, FKS reg. št.515, 1591, nov. 25., Graz, StLA. B/586.
40.Gestrin F., Pomorstvo srednjeveškega Pirana , Ljubljana 1978, str. 35.
41.Pickl,O., Pomen Ptuja kot mednarodnega trgovskega mesta od 14. do 17. stoletja, Ptujski zbornik VI/1, Ptuj 1996, str. 470.
42.ZAP, FKS šk.55, orig. v Stadtarchiv Nürnberg, Nürnberger Rechnungsbelege ( 54 a I) Nr. 1631.
43.ZAP, FKS šk. 55, orig. v Stadtarchiv Nürnberg, Libri conservatori , Bd 86, Bl 68v.
44.Grafenauer,B., Zgodovina slovenskega naroda 3, Ljubljana , str . 14
45.ZAP, FKS šk. 37, popis dimnikov v mestu Ptuju 1572.
46.Gestrin, 182/183
47.Gestrin F. Gospodarska 18
48.Gestrin, Gospodarska 183
49.1535. v Ptuju RA 1544 Gestrin. TRG 117
50.F. Zwitter , Mesta , str 61 , Gestrin 131, Klasinc
51.Klasinc Anton, Ptuj Ptuj v Luči arhivskih virov , Poetovio - Ptuj 69-1969 zbornik razprav ob tisočdevetstoletnici, Maribor 1969, str. 69 - 71
52.Klasinc Anton, Ptuj v luči, str 72
53.(459, 1535, sept. 2, Dunaj, ŠDAG prepis)
54.Gestrin F., Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem , Ljubljana 1991, str.37